Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL
Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Neveljaven email naslov