Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lev Detela: Posekani svet

01.03.2021

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bere Jure Franko.

Celovec : Mohorjeva družba, 2020

Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.

Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.

Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.

Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.

Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.

Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.

V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.

Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.

Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.

Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.

Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.


Ocene

1949 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Lev Detela: Posekani svet

01.03.2021

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bere Jure Franko.

Celovec : Mohorjeva družba, 2020

Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.

Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.

Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.

Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.

Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.

Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.

V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.

Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.

Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.

Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.

Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.


11.10.2021

Jernej Županič: Orodje za razgradnjo imperija

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


08.10.2021

Sanremo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.10.2021

Respect

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.10.2021

Apollon Musagete / Oedipus Rex

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


06.10.2021

Florian Zeller: Mama

Prešernovo gledališče Kranj Premiera 1. oktobra 2021 Florian Zeller: Mama Prevajalka: Suzana Koncut Režiser: Ivica Buljan Dramaturginja: Marinka Poštrak Scenografi in kostumograf: Rudy Sabounghy Skladatelj in avtor priredbe songa Parle – lui de moi glasbenika Christopha: Mitja Vrhovnik Smrekar Lektorica: Barbara Rogelj Oblikovanje svetlobe in videa: Sonda 13, Toni Soprano Meneglejte Oblikovalec maske: Matej Pajntar Asistentka dramaturgije: Manca Majeršič Sevšek Asistentka kostumografa: Bojana Fornazarič Igrajo: Darja Reichman (mama), Borut Veselko (oče), Blaž Setnikar (sin), Doroteja Nadrah (dekle) NAPOVED: V Prešernovem gledališču v Kranju je bila sinoči prva premiera letošnjega repertoarja. Štirje igralci so pod dramaturškim vodstvom Marinke Poštrak in v režiji Ivice Buljana uprizorili dramo Mama francoskega dramatika, pisatelja in scenarista Florana Zellerja (florjána zelerja) v prevodu Suzane Koncut. Avtor je trenutno v soju svetovnih žarometov zaradi režije in scenarija filma Oče – ki je del trilogije Oče, Mati, Sin. V drami Mama gre za sindrom praznega gnezda, oziroma za mater, o kateri pravi režiser Ivica Buljan: »Njena najresnejša težava, globinska, psihološka težava, je starost. Starost pa je v zahodni družbi ena izmed najmanj cenjenih karakteristik.« Na premieri Mame v Kranju je bila Tadeja Krečič:


04.10.2021

Elena Ferrante: Zlagano življenje odraslih

Avtorica recenzije: Kristina Jurkovič Bere Ana Bohte.


04.10.2021

Jela Krečič: Zmote neprevaranih

Avtor recenzije: Urban Tarman Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Bina Štampe Žmavc: Drobne pesmi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Ana Bohte.


04.10.2021

Jasmin B. Frelih: Piksli

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Ana Bohte


03.10.2021

A. P. Čehov: Češnjev vrt - premiera v MGL

Anton Pavlovič Čehov: Češnjev vrt ???????? ???, 1904 Komedija v štirih dejanjih Premiera 2. oktober 2021 Prevajalec Milan Jesih Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistentka režiserja Živa Bizovičar, AGRFT Asistentka dramaturginje Manca Lipoglavšek, AGRFT Igrajo Nataša Tič Ralijan, Lena Hribar Škrlec, Iva Krajnc Bagola, Uroš Smolej, Branko Jordan, Filip Samobor, Jožef Ropoša, Tina Potočnik Vrhovnik, Gašper Jarni, Lara Wolf, Gregor Gruden, Boris Ostan, Jaka Lah Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči slavnostna premiera igre Češnjev vrt ruskega dramatika Antona Pavloviča Čehova v prevodu Milana Jesiha. Uprizoritev je bila sicer načrtovana za lansko sezono, a so jo lahko uprizorili šele zdaj. Češnjev vrt je igra o spremembah, o nečem, kar se končuje, pravi med drugim režiser Janusz Kica: "To je tema tega besedila, to je tema Čehova, te predstave, pa tudi mojega življenja. Spremembe se morajo dogajati, ne smemo se za vsako ceno držati tega, kar je bilo; moramo gledati naprej." Foto: Peter Giodani


01.10.2021

Okus lakote

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.10.2021

Ni čas za smrt

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


30.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Mestno gledališče ljubljansko / premiera 28. 09. 2021 Prevajalka: Polona Glavan Režiserka in scenografka: Anja Suša Dramaturginja: Petra Pogorevc Kostumografka: Maja Mirković Svetovalec za gib: Damjan Kecojević Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos Oblikovalec zvoka: Tomaž Božič Asistentka dramaturginje: Nika Korenjak Asistent scenografke: Janez Koleša Asistentka kostumografke: Nina Čehovin Zasedba: Ajda Smrekar, Filip Samobor, Voranc Boh, Lena Hribar Škrlec, Tanja Dimitrievska, Jaka Lah, Gašper Jarni Sinoči so v Mestnem gledališču ljubljanskem premierno uprizorili predstavo Nekoč se bova temu smejala. Gre za odrsko priredbo Ljubezenskega romana hrvaške pisateljice Ivane Sajko, ki je tudi avtorica dramatizacije. Medtem ko roman svoj svet gradi v intimni sferi, pa uprizoritev fokus postavlja v širšo družbeno svarnost, katere izkušnjo temeljno določa, z besedami režiserka Anje Suša, »ekonomija, ki ubija ljubezen.« Foto: Peter Giodani


29.09.2021

Ivana Sajko: Nekoč se bova temu smejala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Elena Švarc: Zakaj vsi ne vidijo angelov

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Lidija Hartman.


27.09.2021

Tonnac, Carriere, Eco: Nikar ne upajte, da se boste znebili knjig

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Aleksander Golja.


27.09.2021

Petja Rijavec: Meter in pol pomladi

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


27.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.09.2021

Požigalci

POŽIGALCI Po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci Naslov izvirnika: Biedermann und die Brandstifter Krstna uprizoritev priredbe AVTOR PRIREDBE, REŽISER IN SCENOGRAF: Jan Krmelj PREVAJALKA: Maila Golob DRAMATURGINJA: Eva Kraševec LEKTORICA: Tatjana Stanič KOSTUMOGRAFINJA: Špela Ema Veble AVTOR GLASBE: Luka Ipavec OBLIKOVALEC SVETLOBE: Borut Bučinel IGRAJO: Saša Tabaković - Dobrnik Iva Babić – Betka Benjamin Krnetić – Pepe Uroš Fürst – Vili Nina Valič – Ana Matija Rozman - Dr. Fil in Policaj Napoved: S premiero in krstno izvedbo igre Požigalci se je začela nova gledališka sezona v ljubljanski Drami. Besedilo je po igri švicarskega dramatika Maxa Frischa priredil Jan Krmelj – tudi režiser in scenograf predstave. Frischevo dramo z naslovom Dobrnik in požigalci je prevedla Maila Golob, dramaturginja je bila Eva Kraševec. Premiero na velikem odru Drame si je ogledala Tadeja Krečič:


26.09.2021

Drago Jančar, Janez Pipan: To noč sem jo videl

Drama SNG Maribor, Burgteater Dunaj, Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd, Cankarjev dom Ljubljana / premiera 24. 09. 2021 Režija: Janez Pipan Scenograf: Marko Japelj Avtorica videa: Vesna Krebs Kostumograf: Leo Kulaš Skladatelj in izvajalec scenske glasbe: Milko Lazar Korepetitor in avtor glasbenih priredb: Robert Mraček Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec odrskega giba in borilnih veščin: Sergio Moga Lektorica: Metka Damjan Prevajalca romana v nemški jezik: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Prevajalka romana v srbski jezik: Ana Ristović Prevajalki na vajah za nemški jezik: Barbara Lečnik in Tjaša Šket Prevajalka pesmi Počiva jezero v tihoti v španski jezik: Mojca Medvedšek Asistent režije: Žiga Hren (študent AGRFT) Asistentka kostumografa: Lara Kulaš Asistent skladatelja: Marjan Peternel Za potrebe uprizoritve sta prevod priredila: Klaus Detlef Olof in Daniela Kocmut Zasedba: Nataša Matjašec Rošker, Blaž Dolenc, Milan Marić, Nebojša Ljubišić, Milena Zupančič, Davor Herga, Daniel Jesch, Mateja Pucko, Matevž Biber, Vladimir Vlaškalić, Mirjana Šajinović, Anže Krajnc, Irena Varga, Ivica Knez, Robert Mraček, Matija Stipanič, Alfonz Kodrič, Kristijan Ostanek, Nejc Ropret, Petja Labović, Mojca Simonič, Dane Radulović, Matjaž Kaučič, Žan Pečnik Predstava To noč sem jo videl je velika mednarodna koprodukcija, ki na odru v treh jezikih obudi sodobno klasiko, istoimenski roman Draga Jančarja. Jančarjev svet je odrsko priredil režiser Janez Pipan, zožil ga je na pet pripovednih perspektiv, ki skupaj sestavljajo zgodbo Veronike Zarnik oziroma slikajo zgodovinski portret nedolžnih življenj v kolesju zgodovine. Predstavo v mariborski Drami si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani


Stran 48 od 98
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov