Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Bere Jure Franko.

Celovec : Mohorjeva družba, 2020

Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.

Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.

Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.

Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.

Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.

Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.

V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.

Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.

Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.

Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.

Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.