Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec
Bere Jure Franko.
Celovec : Mohorjeva družba, 2020
Slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist Lev Detela si je s prostovoljnim disidentstvom pred šestimi desetletji že kot študent izbral Dunaj za svojo drugo domovino. Tam je doštudiral, se uveljavil v kulturnih krogih in zaslovel z literarnim delom. Ustvarja poezijo in prozo v slovenščini in v nemščini; v njegovi bibliografiji že petdeset knjižnih izdaj.
Roman Posekani svet uvaja citat iz satiričnega romana Belphegor, ki ga je v 18. stoletju napisal razsvetljenski pisatelj Jochann Carl Wezzel z geslom Bellum omnium contra omnes (Vojna vseh proti vsem) in napoveduje, da bo knjiga govorila o zlu na svetu, kjer se ljudje sovražijo in pobijajo. Gre za deloma zgodovinsko pričevanje o vojni, ki je v začetku 20. stoletja pretresla vsaj na zunaj urejen svet, povzročila propad dotlej nepremagljive države v Evropi in po svoji okrutnosti in vpletenosti številnih držav dobila ime vélika oziroma svetovna, ob strahotni reprizi dobrih dvajset let pozneje pa oznako prva svetovna vojna.
Tkivo romana sestavljajo – in le delno razmejujejo – tri organske celote: Atentat, Vojna in Propad, zaključni akord pa izzveni v Epilog s spoznanjem: Vse mine, vse ostane. Mimogrede, pred desetimi leti je Lev Detela izdal utopični satirični roman z naslovom Propad.
Zgradba romana ni sintetična, časovni okvir ne zajema le dogajanja med letoma 1914 in 1918, ampak sega v preteklost in prihodnost, vse do današnjih dni. Dogajalni kraji in časi se menjujejo kot vizije ali ugotovitve in spoznanja različnih znanstvenikov, ki preučujejo prvo svetovno vojno.
Pisatelj posveča posebno pozornost nekaterim ključnim osebnostim, ki so neposredno ali posredno zakrivile tragične dogodke. Devetnajstletni Gavrilo Princip ustreli prestolonaslednika in se počuti kot gospodar zgodovine in sveta, med dokumenti so ohranjeni zapisi z zaslišanj na sodišču, znana je tudi njegova usoda – dosmrtna ječa. Umrl je pred koncem vojne. Za nekatere je junak, borec za Srbijo in osvoboditev Bosne, za druge pa navaden zločinec ali »srbski falot«.
Druga zgodovinska osebnost je med ljudstvom priljubljeni cesar Franc Jožef, ki tudi ob koncu življenja zaupa v božjo pravičnost in veruje v prihodnost sedemstoletne habsburške dinastije. Preživel je težke osebne preizkušnje, atentator mu je ubil ženo, cesarico Sisi, sin Rudolf si je po ljubezenski aferi v Mayerlingu vzel življenje, nečak – novi prestolonaslednik je končal pod streli atentatorja v Sarajevu.
V vzporedni zgodbi, umeščeni v dunajsko univerzitetno okolje, nastopajo vzvišeni znanstveniki, ki priznavajo samo svoja stališča do odmaknjenih dogodkov in osebnosti ter spletajo erotične zveze s študentkami. Za profesorja poznih srednjih let, ki velja za avtoriteto, se zdi povsem naravno, da mlada asistentka postane tudi njegova ljubica, zlasti če hoče doseči kaj več. Profesor Hensel in raziskovalka Helena postaneta ljubimca, čeprav imata povsem različne poglede na zgodovinske dogodke, ki jih preučujeta.
Po profesorjevi bizarni smrti se Helenin vzpon na lestvici univerzitetne kariere konča. Pod novim predstojnikom je uspešnejša njena lahkoživa kolegica Pipa, ki zna odnose bolj poenostavljati. A Helena za svoj študij živi in se mu ne odreče. Niti v zakotnem mestecu, kjer poučuje, niti več desetletij pozneje na inštitutu v Berlinu si znanstvenica ne ustvari zasebnega življenja. Njena obsedenost s preučevanjem prve svetovne vojne, v kateri je umrlo skoraj petnajst milijonov ljudi, prehaja v mračno samotnost posekanega sveta. Tudi ona spoznava, da obstaja več zgodovin, gledanih iz različnih zornih kotov, zato je težko vrednotiti, kdo je storilec, kdo žrtev ali kdo je prijatelj in kdo sovražnik.
Pisatelj se v podoživljanju znanstvenice Helene vrača h Gavrilu Principu, k cesarju in k žrtvi – največjemu klavcu živali, varuhu narave in družinskih vrednot, prestolonasledniku Franc Ferdinandu. V romanu zažari poslednji sijaj prestolnice največjega cesarstva ob lepi modri Donavi v zadnjih dneh priljubljenega cesarja, ki ga sodobni zgodovinar označi za izjemno slabega vojskovodjo in za nemoralnega pohotneža, ki se je družil z ženskami iz nižjih slojev.
Tudi po stotih letih obstaja posekani svet – vojna zapuščina na območjih fronte. Povsod rastejo nova naselja brez lepote, ceste vodijo v veleblagovnice, vse se prodaja in kupuje. Promet je vse gostejši, polja in zrak so zastrupljeni, ljudje se pogovarjajo o donosnosti in dobičku, tudi v kulturnih in znanstvenih ustanovah. Helenini znanci iz starih časov so »še bolj egoistični kot prej, napihnjeni od samozadostnega niča v samem sebi ali pa do onemoglosti zavidajo vsem, ki so uspešni«. Multimilijonarji si utrjujejo oblast. Pohlep ne pozna omejitev.
Pisatelj Lev Detela v romanu Posekani svet med pretresljivimi opisi nekdanje vojne in spletk v akademskih krogih nostalgično prikazuje lirske podobe preteklosti in sledi nekdanjega blišča cesarskega Dunaja z današnjega vidika, ko je težko verjeti v lepšo prihodnost.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Lucija Grm in Jure Franko.
Mestno gledališče ljubljansko Petr Zelenka: Odhodi vlakov Odjezdy vlaků, 2004 Prva slovenska uprizoritev Komedija Premiera 10. januar 2019, mala scena Prevajalka Tatjana Jamnik Režiser Primož Ekart Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka in kostumografka Vasilija Fišer Avtor glasbe Davor Herceg Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Igrata Mojca Funkl in Primož Pirnat Na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na slovenskih odrih uprizorili komedijo sodobnega češkega avtorja Petra Zelenke Odhodi vlakov v prevodu Tatjane Jamnik. V mnogih vlogah predstave sta nastopila Mojca Funkl in Primož Pirnat. Uprizoritev se uvršča v niz predstav, ki jih v tej sezoni režirajo dramski igralci – tokrat je bil to Primož Ekart. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/odhodi-vlakov/
Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Jasna Lasja Bereta: Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Prešernovo gledališče Kranj / Premiera 21.12.2018 Režiser: Žiga Divjak Prirediteljica besedila in dramaturginja: Katarina Morano Scenografka: Tina Mohorović Kostumografka: Tina Pavlović Lektorica: Maja Cerar Avtor glasbe: Blaž Gracar Oblikovanje svetlobe: David Orešič Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo: Vesna Jevnikar, Peter Musevski, Vesna Pernarčič, Blaž Setnikar, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek, Gregor Zorc k. g. Sinoči so v Prešernovem gledališču Kranj podelili nagrado julija, ki jo je za igralske stvaritve v pretekli sezoni po mnenju občinstva in strokovne žirije prejel igralec Miha Rodman. Pred podelitvijo pa so premierno uprizorili predstavo Ob zori, ki je nastala s priredbo izbranih besedil Ivana Cankarja v režiji Žige Divjaka. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Nada Žgank
Slovenski gledališki svet je obogatel še za eno uprizoritev, pravi Petra Tanko, ki si je ogledala predstavo REKA, REKA/ Syntapiens::IZ. Po motivih ekspresionistične drame Daneta Zajca Otroka reke, jo je z ekipo umetniških sodelavcev ustvaril Dragan Živadinov. Premiera: 19.12.2018, Osmo/za foto: arhiv Zavod Delak
Igor Grdina: Ivan Cankar, portret genija Samo Kreutz: Vzvalovljenosti Primož Sturman: Gorica je naša album Rudolf Maister - Sto let severne meje Recenzije so napisali Nives Kovač, Andrej Lutman, Tonja Jelen in Iztok Ilich.
Avtor recenzija: Andrej Lutman Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzija: Nives Kovač Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Koreograf in plesalec Branko Potočan je premierno predstavil novo odrsko delo z naslovom Črni petek. Plesno – gledališko – glasbeno predstavo, ki jo v živo na odru soustvarja glasbeni duo Silence, si je v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana ogledala Petra Tanko. foto: arhiv Vitkar zavod
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta: Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Aleksander Golja in Jasna Rodošek
Neveljaven email naslov