Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

22.03.2021

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Aleksander Golja

Prevedla Mita Gustinčič Pahor; Ljubljana : Beletrina, 2020

Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori možni, toda obstaja visoka verjetnost, da če ste prebrali roman Cesar Portugalije, pomislite prav na ta roman. Še več: če ga boste prebrali, bo zelo verjetno postal vaša prva asociacija ob pisateljičinem imenu.

Kako lahko napovedujem prihodnost? Zato ker je Cesar Portugalije odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku in mu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Tako bi seveda lahko našteval še nekaj časa, toda poanta je že jasna. Naslovni junak romana (pisateljica ga je sicer označila za pripoved) je preprost dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja in radosti vse do trenutka, ko se zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne, zrak, ki ga diha, in vir življenjske moči. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Njena pripovedna ekonomija je na prvi pogled zelo preprosta. Poglavja so kratka, skoraj praviloma se razvijejo ob posameznem dogodku, njihovi konci pa so zgovorni, a ne patetični. Kot da bi pisateljica vedela, da je manj več, kot da se zaveda, kako njena diskretna, zadržana pripoved zleze bralki in bralcu pod kožo. Pripoved stopnjuje počasi, iz poglavja v poglavje: očetovski preizkušnji sledi nova preizkušnja, poklon poklonu. Toda tako kot pisateljica mojstrsko razvija portret očetovske ljubezni, preseže samo sebe, ko začne diskretno, subtilno razvijati njeno temno stran. Do neke zabrisane točke oče razume, da se mora hči osamosvojiti, zaživeti svoje življenje, toda ta sprememba je zanj prehudo breme. Pisateljica, ki je dotlej vodila bralca po poteh očetovske ljubezni, ga zdaj kot po kakem Möbiusovem traku vodi po vse temnejših stanjih taiste ljubezni. Kar je prej ubožnemu dninarju dajalo moč, ga zdaj sicer še zmerom navdihuje, a hkrati mu že škodi in ga ogroža. In tudi v tej premeni je pisateljica nepopustljiva: njena poglavja so kot obrati vijaka, vsako poglavje bolj stisne junaka, poveča njegovo stisko in norost, bolečino. Ob tem presunljivem in literarno živem portretu literarnega junaka, ki se v temah uma oprime iluzije, da je cesar Portugalije, pa je pisateljica ustvarila še več prepoznavnih in zanimivih stranskih likov. Vaščani, krajani, župnik, Janova žena Katrin in mnogi drugi spremljajo Janovo preobrazbo – do nje so lahko skeptični, posmehljivi, toda na koncu tudi razumevajoči in naklonjeni. Tako je Cesar Portugalije tudi roman o cesarstvu Portugalije, o skupnosti, ki ob sokrajanovi stiski najde svojo človeško mero.

Da je Selma Lagerlöf res mojstrica pripovedi, pa dokazuje še nekaj. Z Janom, cesarjem Portugalije, je ustvarila lik, s katerim lahko bralec sočustvuje, ga poskuša razumeti in podobno, toda tudi z likom hčerke ji je to odlično uspelo. Klara Gulla ima prav tako svoje preizkušnje in bralec lahko trepeta tudi zanjo. Tako je roman Cesar Portugalije, ki je pripovedovan kot preprosta pripoved, psihološko še kako pretanjeno besedilo. Za nameček je pisateljica v pripoved smiselno vtkala folklorno tradicijo, na primer trole, prepričljivo je naslikala tudi mehanizme delovanja švedske družbe na začetku dvajsetega stoletja, ob enem izmed stranskih likov pa je pokazala, kako se posameznik odloča, kako se odloča narobe in kakšne posledice imajo napačne odločitve.

Cesar Portugalije je ena izmed tistih knjig, ki bralke in bralce ne nagovarja, naj bosta dobra, in vendar ju nagovori, naj bosta dobra. Vendar roman opravi to delo zelo diskretno, z neko zadržano energijo, s sublimno lepoto (ne poskuša ugajati, ne pridiga, ne ponuja preprostih rešitev). Tako da … Ja, zaradi izida romana Selme Lagerlöf v slovenskem prevodu Mite Gustinčič Pahor je bilo leto 2020 tudi dobro leto.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

22.03.2021

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Aleksander Golja

Prevedla Mita Gustinčič Pahor; Ljubljana : Beletrina, 2020

Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori možni, toda obstaja visoka verjetnost, da če ste prebrali roman Cesar Portugalije, pomislite prav na ta roman. Še več: če ga boste prebrali, bo zelo verjetno postal vaša prva asociacija ob pisateljičinem imenu.

Kako lahko napovedujem prihodnost? Zato ker je Cesar Portugalije odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku in mu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Tako bi seveda lahko našteval še nekaj časa, toda poanta je že jasna. Naslovni junak romana (pisateljica ga je sicer označila za pripoved) je preprost dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja in radosti vse do trenutka, ko se zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne, zrak, ki ga diha, in vir življenjske moči. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Njena pripovedna ekonomija je na prvi pogled zelo preprosta. Poglavja so kratka, skoraj praviloma se razvijejo ob posameznem dogodku, njihovi konci pa so zgovorni, a ne patetični. Kot da bi pisateljica vedela, da je manj več, kot da se zaveda, kako njena diskretna, zadržana pripoved zleze bralki in bralcu pod kožo. Pripoved stopnjuje počasi, iz poglavja v poglavje: očetovski preizkušnji sledi nova preizkušnja, poklon poklonu. Toda tako kot pisateljica mojstrsko razvija portret očetovske ljubezni, preseže samo sebe, ko začne diskretno, subtilno razvijati njeno temno stran. Do neke zabrisane točke oče razume, da se mora hči osamosvojiti, zaživeti svoje življenje, toda ta sprememba je zanj prehudo breme. Pisateljica, ki je dotlej vodila bralca po poteh očetovske ljubezni, ga zdaj kot po kakem Möbiusovem traku vodi po vse temnejših stanjih taiste ljubezni. Kar je prej ubožnemu dninarju dajalo moč, ga zdaj sicer še zmerom navdihuje, a hkrati mu že škodi in ga ogroža. In tudi v tej premeni je pisateljica nepopustljiva: njena poglavja so kot obrati vijaka, vsako poglavje bolj stisne junaka, poveča njegovo stisko in norost, bolečino. Ob tem presunljivem in literarno živem portretu literarnega junaka, ki se v temah uma oprime iluzije, da je cesar Portugalije, pa je pisateljica ustvarila še več prepoznavnih in zanimivih stranskih likov. Vaščani, krajani, župnik, Janova žena Katrin in mnogi drugi spremljajo Janovo preobrazbo – do nje so lahko skeptični, posmehljivi, toda na koncu tudi razumevajoči in naklonjeni. Tako je Cesar Portugalije tudi roman o cesarstvu Portugalije, o skupnosti, ki ob sokrajanovi stiski najde svojo človeško mero.

Da je Selma Lagerlöf res mojstrica pripovedi, pa dokazuje še nekaj. Z Janom, cesarjem Portugalije, je ustvarila lik, s katerim lahko bralec sočustvuje, ga poskuša razumeti in podobno, toda tudi z likom hčerke ji je to odlično uspelo. Klara Gulla ima prav tako svoje preizkušnje in bralec lahko trepeta tudi zanjo. Tako je roman Cesar Portugalije, ki je pripovedovan kot preprosta pripoved, psihološko še kako pretanjeno besedilo. Za nameček je pisateljica v pripoved smiselno vtkala folklorno tradicijo, na primer trole, prepričljivo je naslikala tudi mehanizme delovanja švedske družbe na začetku dvajsetega stoletja, ob enem izmed stranskih likov pa je pokazala, kako se posameznik odloča, kako se odloča narobe in kakšne posledice imajo napačne odločitve.

Cesar Portugalije je ena izmed tistih knjig, ki bralke in bralce ne nagovarja, naj bosta dobra, in vendar ju nagovori, naj bosta dobra. Vendar roman opravi to delo zelo diskretno, z neko zadržano energijo, s sublimno lepoto (ne poskuša ugajati, ne pridiga, ne ponuja preprostih rešitev). Tako da … Ja, zaradi izida romana Selme Lagerlöf v slovenskem prevodu Mite Gustinčič Pahor je bilo leto 2020 tudi dobro leto.


14.11.2021

Heiner Müller: Cement

Na Velikem odru ljubljanske Drame so uprizorili predstavo Cement. Uprizoritev je del trilogije, ki jo je režiser Sebastijan Horvat ustvaril z uprizoritvami istega besedila nemškega dramatika Heinerja Müllerja, še v ZeKaEm-u v Zagrebu ter v Beograjskem dramskem gledališču. Slednja je na letošnjem festivalu Bitef prejela Grand Prix. Izjemni Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić ter sodelavci so soustvarili minimalistično odrsko upodobitev časa neznane in negotove prihodnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Nataša Barbara Gračner in Marko Mandić, foto: Peter Uhan


12.11.2021

Strune

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


11.11.2021

Bolhe

Fotografija: Jagoda, Damjan. M. Trbovc, Tarek Rashid Foto Jaka Babnik/SLG Celje V soboto so v celjskem gledališču premierno predstavili še eno izmed uprizoritev iz lanske, s pandemijo zaznamovane sezone: TISTO O BOLHAH v reviji Ivane Djilas, priredbo že leta 2011 z zlato hruško za kakovostno literaturo nagrajene slikanice za otroke uveljavljene avtorice Saše Eržen, Uprizoritev si je skupaj z najmlajšim šolskim občinstvom ogledala Vilma Štritof. Podatki o predstavi: Avtorici dramatizacije Tatjana Doma, Saša Eržen Režiserka Ivana Djilas Avtorica besedil songov Saša Eržen Avtor besedila Mačji rap Željko Božić Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Jelena Proković Avtor glasbe in korepetitor Boštjan Gombač Koreograf Željko Božić Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Ivana Djilas, Sara Slivnik, Jernej Repinšek Asistentka kostumografke Katarina Šavs Asistent režiserke Željko Božić Beatbox Murat Igrajo Jagoda/Lučka Počkaj Damjan M. Trbovc/Žan Brelih Hatunić Tarek Rashid/David Čeh Interni premieri 23. oktobra 2020 in 12. februarja 2021 Uradna premiera 6. novembra 2021


11.11.2021

Kozlovska sodba v Višnji gori

V celjskem gledališču so že v začetku oktobra izvedli premiero uprizoritve po znameniti povesti KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI, s katero so se poklonili stoštirideseti obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča. Besedilo sta za gledališče priredila dramaturginja Tatjana Doma in režiser Luka Marcen. Ponovitev si je (po številnih odpovedih in prestavitvah zaradi pandemičnih razmer) ogledala Vilma Štritof. Avtorja dramatizacije Tatjana Doma, Luka Marcen Avtorica besedil songov Saša Eržen Režiser Luka Marcen Dramaturginja Tatjana Doma Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Ana Janc Avtor glasbe in korepetitor Mitja Vrhovnik Smrekar Koreografka Aja Zupanec Lektorja Jože Volk, Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Asistentka koreografke Lara Ekar Grlj Oblikovalec in izdelovalec kozlovskih glav Gregor Lorenci Igrajo Pavla Zaropotala, županja mesta Barbara Medvešček Lukež Drnulja, nočni čuvaj Urban Kuntarič Andraž Slamorezec, mestni svetovalec Filip Mramor, k. g./Damjan M. Trbovc Starešina Žužnjal David Čeh Starešina Gobežalka Tanja Potočnik Flere Krivostegno, sodni sluga Žan Brelih Hatunić Na fotografiji: Urban Kuntarič, David Čeh, Filip Mramor, Žan Brelih Hatunić, Barbara Medvešček, Tanja Potočnik Foto Jaka Babnik/SLG Celje


09.11.2021

Robert Menasse: Prestolnica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Fjodor M. Dostojevski: Peterburški letopis, Bele noči

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2021

Franjo Frančič: Piši, ti samo piši …!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Večni

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


08.11.2021

Fabian ali Ko gre vse k vragu

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


05.11.2021

Duncan Macmillan: Vse sijajne stvari

Duncan Macmillan: VSE SIJAJNE STVARI Soavtor JONNY DONAHOE Naslov izvirnika Every Brilliant Thing Prva slovenska uprizoritev Prevajalec Uroš Fürst Režiserka Nataša Barbara Gračner Asistent režiserke Dimitrij Gračner Scenografinja Sara Slivnik Avtor glasbe Martin Vogrin* Lektorica Tatjana Stanič Učitelj klavirja Joži Šalej Strokovni sodelavec Borut Škodlar (psihiater) Zdaj pa pogled v gledališče: natančneje v Malo dramo Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Tam je bila sinoči premiera in prva slovenska uprizoritev drame Vse sijanje stvari Duncana Macmillana (izg.: dánk?na m?kmíl?na), sodobnega britanskega dramatika, ki ga še dobro pomnimo po igri Pljuča v režiji Žige Divjáka, uprizorjeni v Mali drami pred dvema letoma. Ta je tematizirala ekologijo, Vse sijajne stvari pa so drama o samomoru. Prevedel jo je Uroš Fürst, ki ob režijskem vodstvu Nataše Barbare Gračner odigra tudi vlogo pripovedovalca. Vse sijane stvari si je ogledala Tadeja Krečič:


05.11.2021

Premiera v MGL - Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage

Tracy Letts: Avgust v okrožju Osage (August: Osage County, 2007) Prva slovenska uprizoritev Premiera 4. novembra 2021 Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili igro sodobnega ameriškega dramatika Tracyja Lettsa Avgust v okrožju Osage v prevodu Tine Mahkota. Avtor je za igro prejel Pulitzerjevo nagrado, po njej so posneli tudi film z zvezdniško zasedbo. Režiser prve slovenske uprizoritve Janusz Kica o igri med drugim pravi: "Besedilo sugerira, da se nekako hrani z življenjem, s tem, kar živimo, dejansko pa se hrani z literaturo. Večina razlagalcev, ki pišejo o tej igri, to Tracyju Lettsu celo nekoliko zameri, meni pa se zdi genialno." Po njegovem je Letts na temelju številnih del ustvaril povsem svoje besedilo, v katerem ni niti dva odstotka plagiata. Prevajalka Tina Mahkota Režiser Janusz Kica Dramaturginja Petra Pogorevc Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Lektorica Maja Cerar Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent režiserja (študijsko) Jure Srdinšek Asistentki dramaturginje (študijsko) Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak Nastopajo Boris Kerč, Judita Zidar, Jana Zupančič, Gregor Gruden, Klara Kuk, Tina Potočnik Vrhovnik, Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan, Alojz Svete, Jernej Gašperin / Filip Samobor, Diana Kolenc, Gaber K. Trseglav, Tomo Tomšič Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/avgust-v-okrozju-osage/#gallery-1024-10


04.11.2021

Herman Menville: Moby Dick

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


01.11.2021

Milan Dekleva: Pet za kvartet

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere Ivan Lotrič.


01.11.2021

Daniel Klein: Potovanja z Epikurjem

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bere Lidija Hartman


01.11.2021

Marjan Pungartnik: Oglej, čas, pozabljenje

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Mateja Perpar in Ivan Lotrič.


29.10.2021

Delo na zahtevo

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.10.2021

Zelda

Na Novi pošti so konec oktobra premierno uprizorili predstavo Zelda, hibridno odrsko delo, ki združuje zakonitosti in zgradbo računalniških iger in gledališki dogodek. Režirala jo je Varja Hrvatin, ki je poleg Slovenskega mladinskega gledališča tudi koproducentka predstave, ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Asiana Jurca Avci


27.10.2021

Bodi gledališče!

SLG Celje Branko Završan in ansambel: BODI GLEDALIŠČE Interna premiera: 19. marca 2021 Premiera: 25. oktobra 2021 Ocena objavljena 26. oktobra 2021 Avtor besedil songov: Branko Završan Režiserka: Ivana Djilas Dramaturginja: Alja Predan Kostumografka: Jelena Proković Avtorji glasbenih aranžmajev: Blaž Celarec, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Branko Završan Korepetitor: Iztok Kocen Koreograf: Željko Božić Lektor: Jože Volk Oblikovalca svetlobe: Ivana Djilas, Uroš Gorjanc Nastopajo: Branko Završan Beti Strgar Lučka Počkaj Tanja Potočnik Žan Brelih Hatunić Damjan M. Trbovc/Gregor Čušin Na fotografiji Uroša Hočevarja so: Blaž Celarec, Beti Strgar, Žan Brelih Hatunić, Tanja Potočnik, Žiga Golob, Damjan M. Trbovc, Lučka Počkaj, Branko Završan, Uroš Rakovec


25.10.2021

Dimitrij Rupel: Bazar

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


25.10.2021

Meta Kušar: Zmaj

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Višnja Fičor in Jure Franko.


Stran 49 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov