Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cvetka Bevc: Sence in Izpovedi črnega mačka

10.05.2021

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020

Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski  razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.

Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem  goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.

Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih  skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.

Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.

Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.

Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Cvetka Bevc: Sence in Izpovedi črnega mačka

10.05.2021

Avtorica recenzije: Miriam Drev Bere Jasna Rodošek.

Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020

Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski  razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.

Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem  goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.

Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih  skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.

Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.

Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.

Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.


07.08.2020

Skrito življenje

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.08.2020

Blaž Lukan: Turški lok

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Aleksander Golja.


03.08.2020

Bettina Wilpert: Kar se nam ne dogaja

Avtorica recenzije: Iza Pevec Bere Lidija Hartman.


03.08.2020

Jana Putrle Srdić: Oko očesu vrana

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja.


31.07.2020

Sci-fi in ženske

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.07.2020

Proxima

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


27.07.2020

Dušan Mitana: Pasji dnevi

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.


27.07.2020

Denise Levertov: Novi in izbrani eseji

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Ivan Lotrič


27.07.2020

Ana Schnabl: Mojstrovina

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere: Jasna Rodošek


27.07.2020

Ervin Fritz: Savinjčanke

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere:Bernard Stramič.


20.07.2020

Martina Kafol in Ace Mermolja: Narodni dom - Trst 1904-1920

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


20.07.2020

Aleš Šteger: Pričevanje

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


20.07.2020

Margaret Atwood: Testamenti

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Lidija Hartman.


17.07.2020

Film pod zvezdami

Letošnja kinematografska sezona je bila iz znanih razlogov nekoliko krajša, a ljubitelji kina imajo vendarle priložnost, da nadoknadijo, kar so morebiti zamudili. Na Ljubljanskem gradu so v četrtek odprli tradicionalni letni kino Film pod zvezdami. Javna zavoda Ljubljanski grad in Kinodvor sta pripravila izbor najodmevnejših filmov sezone, tri predpremiere in posebni projekciji. S snovalci programa se je pogovarjal Urban Tarman.


17.07.2020

TEKMOVALNI FILMI NA 16. GROSSMANNOVEM FESTIVALU FANTASTIČNEGA FILMA IN VINA

Še do sobote lahko obiščete 16. festival fantastičnega filma in vina. Festival je sicer letos potekal najprej v Ormožu, zadnje dni pa kraljuje v Ljutomeru. Program petih tekmovalnih filmov letošnje izdaje festivala si je ogledal Gorazd Trušnovec.


17.07.2020

Mali princ Fahim

V kine je prišel film, v katerem med drugimi nastopa francoski zvezdnik Gerard Depardieu. V središču filma Mali princ Fahim, posnetega po knjigi, ki je izšla pred šestimi leti, je deček, ki se je rodil leta 2000 v Bangladešu in se pri osmih letih z družino preselil v Francijo, kjer je že kmalu postal mojster šaha oziroma svetovni mladinski prvak v šahu. Film, ki prek lahkotnejšega žanra biografske komične drame načenja temo begunstva, si je ogledala Gaja Pöschl.


17.07.2020

ŠIVI

Eden izmed nagrajencev na lanskem Berlinalu je bil film Šivi, pri katerem so sodelovale Srbija, Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Film, ki je nato obšel ves svet in prejel še kar nekaj drugih nagrad, denimo v Pekingu, Las Palmas in Sofiji, je režiral srbski režiser Miroslav Terzić, scenarij zanj pa je po resničnih dogodkih v minulih desetletjih v Srbiji napisala Elma Tataragić. Igralka Snežana Bogdanović v filmu igra Ano, žensko, ki verjame, da je njen sin, ki so ga ob rojstvu proglasili za mrtvega, še vedno živ – in da ga je nekdo ugrabil, saj ni nikdar videla trupla, niti ji niso povedali, kje naj bi bil pokopan. Ker je od tedaj minilo že 18 let, ji ne verjame več nihče; Šivi z negotovostjo o tem, ali gre pri zgodbi za laži ali za domišljanje, spretno splete napeto psihološko dramo z elementi trilerja. Z režiserjem se je pogovarjala Tina Poglajen.


13.07.2020

Andrei Makine: Otočje drugačnega življenja

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lucija Grm in Jure Franko.


13.07.2020

Adeline Dieudonné: Resnično življenje

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Višnja Fičor.


13.07.2020

Marko Radmilovič: Kolesar

Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere Jure Franko.


Stran 69 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov