Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miriam Drev
Bere Jasna Rodošek.
Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020
Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.
Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.
Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.
Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.
Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.
Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.
Avtorica recenzije: Miriam Drev
Bere Jasna Rodošek.
Kupšinci : Droplja, 2020 in Pekel : Volosov hram, 2020
Cvetka Bevc, uveljavljena pesnica, pisateljica, glasbenica in scenaristka, je nedavno v enem zamahu objavila dve knjižni deli: roman Sence in zbirko kratke proze Izpovedi črnega mačka. Avtorico, katere pisateljski razpon zaobsega mladinsko literaturo in literaturo za odrasle, sicer poznamo tudi kot ustvarjalko radijskih iger, dramskih del in scenarijev za dokumentarne filme. Za svoje delo je prejela več nagrad in nominacij.
Roman Sence je zgrajen kot diptih o baletniku Ianu oziroma Janu Naiu in Ajdi Selec, poročeni mladi ženski z otrokom, in tako so prepletajoča se poglavja po tej dvojici protagonistov naslovljena Ona in On. Uspešni plesalec Ian, poklicno razpet med Nemčijo in New Yorkom, sočasno doživi karierno polomijo in prejme poziv, naj odpotuje v rojstno deželo Slovenijo, kjer ga čaka dediščina po babici. Ajda si po opustitvi študija filozofije služi vsakdanji kruh kot čistilka, a obenem goji literarne ambicije. Njuni poti se prekrižata v lokalu Paradiž, kjer Ian začasno nastopa kot plesalec ob drogu, Ajda pa tam pospravlja.
Ianova in Ajdina pripoved sta subjektivni, posuti z vsakovrstnimi travmami, zlasti Ianova. Izkaže se, da sta oba preokupirana s tematiko družinske identitete, ki je zajeta iz spominskega fonda več stranskih likov, med katerimi povezujoča nit pripada baletnikovi babici Eriki Schwartzman. Pisateljica tej osnovi dvojne zgodbe, časovno razvejene od sedanjosti do desetletja pred drugo svetovno vojno in obdobja po njej ter pisane iz osebne, zatorej dokaj pristranske perspektive, strateško doda poglavja v kurzivu, enigmatično naslovljena Tisto. Ta so podana z vsevednim narativnim glasom in z objektivnejšega zornega kota razkrivajo predzgodbo sodobnega dogajanja. Z njo bralca usmerjajo k misli o ponovitvah družinskih vzorcev, polnih skrivnosti in hipokrizije, na podlagi katerih se bežna srečanja med Ajdo in Ianom, ki pa ju zlagoma tesneje povežejo, ne zdijo več tako naključna kot spočetka.
Časovnici, ki zajema tri generacije, dogodki pa se menjavajo naglo in so pospremljeni z vrsto stvarnih podrobnosti, je treba precej zbrano slediti. Enako velja za del pripovedi, pripadajoče Ianu, ki se v sebi bojuje z razcepljenostjo, ta je posledica njegovega porekla in mladostne travme. Plesalec temne gmote v sebi potiska na dno, tudi z alkoholom, vendar se na izmenjujočih se prizoriščih Ljubljane in Bleda prerinejo na površje. S pomočjo ključnih uvidov, ki jih avtorica izpelje s premišljeno dramaturgijo, se mu v preobratu začne vračati že skoraj izgubljena vitalnost. Ajdi, katere bivanjski modus, se giblje na meji med represijo in poželenjem, in je vkleščen v rutino, pa se v odnosu z Ianom odpre možnost dejavnejšega samouresničevanja, po novem prav tako brez dednih bremen po materini strani.
Že naslov Sence nakazuje, da bo roman vsebovala soočanje z nezavednim. Cvetka Bevc se, seveda v literarni predelavi, opira na koncepte, ki jih je razvil švicarski psihoterapevt in psihiater Carl Gustav Jung, med drugim na arhetipe in še posebej na sinhroniteto. O Sencah lahko rečemo, da so v eni sapi zgodovinski, erotično-ljubezenski in psihološki roman.
Analitičnemu, mestoma pa vendarle igrivejšemu raziskovanju vzgibov, ki burkajo človekovo duševnost, je posvečena zbirka kratkih zgodb Cvetke Bevc, Izpovedi črnega mačka. Bistri maček Feliks, v domači različici Srečko, po svojem mačjem poslanstvu ni ne več ne manj kot psihiater. V svojih izpovedih daje živost človeškim likom, s katerimi je sobival ali jih spoznal kako drugače. Umeščeni so v območje intime ali pa kolektivnih silnic, ki trgajo posameznika, pri čemer je nevšečnim življenjskim premetom po zaslugi mačkonovih komentarjev primešan dobršen delež ironije. Pred nami se zvrsti mimohod oseb različnih starosti in statusov ter z različnimi etičnimi predznaki, nad katerimi se zamislimo ali se jim, včasih paradoksalno tudi s primesjo grenčice, nasmejemo. Nekateri nastopajoči se pod Feliksovim vplivom navzamejo celo kakšne mačje navade. On sam, neutrudni opazovalec, ki se po lastni volji premešča med njimi in zlepa poraženo ne povesi repa, pa rad zatrdi, da »dobremu mačjemu terapevtu nikoli ne zmanjka dela«.
Avtorica ocene: Katarina Mahnič Bere Jasna Rodošek.
Koprodukcija Anton Podbevšek Teater in Lutkovno gledališče Ljubljana / premiera 30.11.2019 Koreografija in režija: Magdalena Reiter Dramatizacija: Eva Mahkovic Dramaturgija: Vedrana Klepica Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar Scenografija: Andrej Rutar Kostumografija: Ana Savić Gecan Oblikovanje videa: Atej Tutta Asistenca koreografije: Lada Petrovski Ternovšek Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje maske: Anita Ferčak Oblikovanje tiskovin: Eva Mlinar Fotografija: Barbara Čeferin Garderoba: Nataša Recer Nastopajo: Lena Hribar, Ana Hribar, Aja Kobe, Rok Kunaver, Matevž Müller, Lada Petrovski Ternovšek, Dušan Teropšič V novomeškem Anton Podbevšek teatru so sinoči premierno uprizorili predstavo Alica v čudežni deželi, ki brezčasne nesmisle literarnega sveta Lewisa Carrolla odrsko oživi z osrediščeno dramatizacijo in jasno razvojno linijo. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Barbara Čeferin
Na odru SNG Drama Maribor so uprizorili predstavo Mostovi in bogovi, ki je nastala na podlagi treh literarnih del Toneta Partljiča. Dramaturg Nejc Gazvoda je izbral novele iz Partljičeve knjige Ljudje iz Maribora, iz romana Sebastjan in most ter romana Pasja ulica. Režiser predstave je Aleksander Popovski, direktor Mariborske drame, ki je zasnoval tudi scenografijo. Nastopa 15 igralk in igralcev mariborske drame, kostume za 72 različnih vlog je oblikovala Jelena Proković, video je delo Roka Predina, glasbo je zasnoval Marjan Nečak.
Slovensko ljudsko gledališče Celje Iza Strehar: Vsak glas šteje Premiera 29. novembra 2019 Režiserka Ajda Valcl Dramaturginja Alja Predan Scenografka Urša Vidic Kostumografka Sanja Grcić Avtorica glasbe Polona Janežič Lektor Jože Volk Oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž Asistent kostumografke Maša Knez Igrajo Andrej Murenc, Aljoša Koltak, Maša Grošelj, Renato Jenček, Živa Selan, Igor Žužek, Tanja Potočnik, Tarek Rashid Satirična komedija je vse redkejša zvrst v slovenskem gledališkem univerzumu, še redkejša med mlajšo generacijo piscev in velika izjema med novimi ženskimi pisavami. Vendar se v besedilu mlade dramatičarke Ize Strehar z naslovom Vsak glas šteje, lani nagrajenem z žlahtnim komedijskim peresom na Dnevih komedije, združuje prav to. Svojo praizvedbo je doživelo včeraj v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Predstavo si je ogledala Vilma Štritof. Foto Jaka Babnik/SLG Celje
Avtorica recenzije: Tatjana Pregl Kobe Bere Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Martina Potisk Bereta: Alenka Resman Langus in Matjaž Romih.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor so uprizorili predstavo za otroke Zlatolaska in trije medvedi, ki sta jo po motivih ljudske pravljice iz 19.stoletja priredila Saša Eržen in Silvan Omerzu, lektorirala Metka damjan, glasbo je prispevel Vasko Atanasovski, kostumi so delo Mojce Bernjak in Silvan Omerzu, igrajo Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah k.g.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtorica recenzije Tonja Jelen Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Jure Franko in Alenka Resman Langus.
Neveljaven email naslov