Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Lidija Hartman

Ljubljana : Cankarjeva založba, 2020

Anja Mugerli v svojem tretjem delu Čebelja družina ostaja zvesta nekaterim tematikam in motivom, ki jih poznamo že iz njenih prejšnjih knjig, in tako nas ne preseneča, da besedila v ospredje postavljajo intimne, zlasti družinske odnose, kakršne je raziskovala že v prvencu Zeleni fotelj. Posebej jo zanimajo trenja, negotovost, razhajanja, prikrivanja, tesnobe … v razmerjih, besedila pa tako naslavljajo zasebne in javne situacije in trenutke, v katerih se tovrstni poudarki razkrijejo; med njimi so smrt krušne matere, razpadanje ljubezenskega razmerja, prisilna hospitalizacija, pritisk nacistične oblasti, ljubezensko razočaranje, spontan splav …

Besedila ostajajo primarno zasidrana v ozkem, pretežno zasebnem družinskem prostoru, a se na obrobjih vendarle nevsiljivo zlivajo v javno sfero, ki pa jo v skoraj vseh primerih predstavlja ruralno okolje s svojimi šegami in navadami. Osebe tako spremljamo nekako na preseku njihovih intimnih razmerij in vpetosti v manjše vaške skupnosti, v katerih imajo še vedno pomembno vlogo tradicija, običaji in folklora. Četudi zgodbe večinoma niso časovno jasno določene, vzbujajo vtis, da se odvijajo v nekem preteklem času; vezi s sedanjostjo – ali prihodnostjo – so prešibke, da bi besedila delovala časovno-prostorsko sodobno. Notranje doživljanje literarnih oseb je pri tem sicer dovolj obče, da delujejo brezčasno in se je z njimi mogoče poistovetiti, prepoznamo lahko tudi odmeve nekaterih tradicij, šeg in navad v času in prostoru, ki se zdita blizu sedanjosti, toda družbeni kontekst je večinoma preveč osredotočen na folkloro, da bi bralstvo lahko dobilo bolj heterogeno podobo o zunanjih, družbenih dejavnikih, ki vplivajo na življenja literarnih oseb Čebelje družine.

Ob lajtmotivu starih običajev je pogost motiv tudi to, kar ustaljeno imenujemo »drugačnost« in njene posledice; zgodbe na eni strani prikazujejo izločenost iz širše družbene skupnosti, na drugi pa sram in nerazumljenost s strani bližnjih. Besedili Pust in Pirta tako tematizirata sprejemanje osebe z motnjo v duševnem razvoju, besedili Jezero in Pirta pa psihiatrično bolezen oziroma duševno stisko ter motiv »vaškega posebneža«. Izstopajoč, vseprežemajoč nenavaden interes, zaradi katere oseba obvelja za čudakinjo, pa obravnavata zgodbi Čebelja družina in Rdeči petelin.

Drugačnost oziroma čudaškost se v zbirki nenehno izrisuje med javnim prostorom ruralnih skupnosti in zasebnim družinskim okoljem. Skupnost osebe, ki jih razume kot drugačne ali čudaške, pretežno zasmehuje (Pust), izloča (Čebelja družina) ali vsaj spregleduje (Pirta), v zasebnih odnosih pa se pojavljata predvsem sram in nerazumevanje, kar je z idejnega vidika nekoliko pričakovana zastavitev. Obenem se zdi koncept drugačnosti le šibko premišljen, saj besedila pri obravnavi tega motiva ne ponujajo prav veliko. Slikajo tipske »drugačne«, »čudaške« osebe – psihiatrično bolnico, osebe z motnjami v duševnem razvoju, ljudi z nenavadnimi zanimanji, pri čemer se koncept drugačnosti ne preoblikuje. Zgodbam je podstavljen tipski koncept drugačnosti, ki ne predvideva »drugačnosti« znotraj normativa; liki so opisani na način, da ločnica med normativnim in nenormativnim ostaja ostra.

Največja odlika zbirke Anje Mugerli Čebelja družina je slogovna izbranost, avtorica jezik uspešno prilagaja temam, motivom in narativu. Besedila so spretno napisana v nekakšnem čezčasovnem, a prostorsko jasno zamejenem jeziku, saj si pogosto sposojajo besedišče, ki ustreza obredom in običajem upovedanega sveta.

Zbirka Čebelja družina nadaljuje avtoričino poetiko in razvija topose, ki jih iz njenih besedil že poznamo. Kratke zgodbe so prijetno berljive in prinašajo like, s katerimi se je mogoče poistovetiti, in situacije, v katere se ni težko vživeti, a se morda na trenutke bere preveč programsko. Kakor da si je avtorica vnaprej zastavila interesno področje – literarno preučevanje slovenske folklore – nato pa nekoliko manj pozornosti posvetila preostalim vsebinskim elementom, ki bi morda omogočili, da bi se v zbirki zgradila aktualnejša ali vsaj bolj heterogeno, celoviteje izrisana čas in prostor.