Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Anja Radaljac
Bere: Lidija Hartman
Ljubljana : Cankarjeva založba, 2020
Anja Mugerli v svojem tretjem delu Čebelja družina ostaja zvesta nekaterim tematikam in motivom, ki jih poznamo že iz njenih prejšnjih knjig, in tako nas ne preseneča, da besedila v ospredje postavljajo intimne, zlasti družinske odnose, kakršne je raziskovala že v prvencu Zeleni fotelj. Posebej jo zanimajo trenja, negotovost, razhajanja, prikrivanja, tesnobe … v razmerjih, besedila pa tako naslavljajo zasebne in javne situacije in trenutke, v katerih se tovrstni poudarki razkrijejo; med njimi so smrt krušne matere, razpadanje ljubezenskega razmerja, prisilna hospitalizacija, pritisk nacistične oblasti, ljubezensko razočaranje, spontan splav …
Besedila ostajajo primarno zasidrana v ozkem, pretežno zasebnem družinskem prostoru, a se na obrobjih vendarle nevsiljivo zlivajo v javno sfero, ki pa jo v skoraj vseh primerih predstavlja ruralno okolje s svojimi šegami in navadami. Osebe tako spremljamo nekako na preseku njihovih intimnih razmerij in vpetosti v manjše vaške skupnosti, v katerih imajo še vedno pomembno vlogo tradicija, običaji in folklora. Četudi zgodbe večinoma niso časovno jasno določene, vzbujajo vtis, da se odvijajo v nekem preteklem času; vezi s sedanjostjo – ali prihodnostjo – so prešibke, da bi besedila delovala časovno-prostorsko sodobno. Notranje doživljanje literarnih oseb je pri tem sicer dovolj obče, da delujejo brezčasno in se je z njimi mogoče poistovetiti, prepoznamo lahko tudi odmeve nekaterih tradicij, šeg in navad v času in prostoru, ki se zdita blizu sedanjosti, toda družbeni kontekst je večinoma preveč osredotočen na folkloro, da bi bralstvo lahko dobilo bolj heterogeno podobo o zunanjih, družbenih dejavnikih, ki vplivajo na življenja literarnih oseb Čebelje družine.
Ob lajtmotivu starih običajev je pogost motiv tudi to, kar ustaljeno imenujemo »drugačnost« in njene posledice; zgodbe na eni strani prikazujejo izločenost iz širše družbene skupnosti, na drugi pa sram in nerazumljenost s strani bližnjih. Besedili Pust in Pirta tako tematizirata sprejemanje osebe z motnjo v duševnem razvoju, besedili Jezero in Pirta pa psihiatrično bolezen oziroma duševno stisko ter motiv »vaškega posebneža«. Izstopajoč, vseprežemajoč nenavaden interes, zaradi katere oseba obvelja za čudakinjo, pa obravnavata zgodbi Čebelja družina in Rdeči petelin.
Drugačnost oziroma čudaškost se v zbirki nenehno izrisuje med javnim prostorom ruralnih skupnosti in zasebnim družinskim okoljem. Skupnost osebe, ki jih razume kot drugačne ali čudaške, pretežno zasmehuje (Pust), izloča (Čebelja družina) ali vsaj spregleduje (Pirta), v zasebnih odnosih pa se pojavljata predvsem sram in nerazumevanje, kar je z idejnega vidika nekoliko pričakovana zastavitev. Obenem se zdi koncept drugačnosti le šibko premišljen, saj besedila pri obravnavi tega motiva ne ponujajo prav veliko. Slikajo tipske »drugačne«, »čudaške« osebe – psihiatrično bolnico, osebe z motnjami v duševnem razvoju, ljudi z nenavadnimi zanimanji, pri čemer se koncept drugačnosti ne preoblikuje. Zgodbam je podstavljen tipski koncept drugačnosti, ki ne predvideva »drugačnosti« znotraj normativa; liki so opisani na način, da ločnica med normativnim in nenormativnim ostaja ostra.
Največja odlika zbirke Anje Mugerli Čebelja družina je slogovna izbranost, avtorica jezik uspešno prilagaja temam, motivom in narativu. Besedila so spretno napisana v nekakšnem čezčasovnem, a prostorsko jasno zamejenem jeziku, saj si pogosto sposojajo besedišče, ki ustreza obredom in običajem upovedanega sveta.
Zbirka Čebelja družina nadaljuje avtoričino poetiko in razvija topose, ki jih iz njenih besedil že poznamo. Kratke zgodbe so prijetno berljive in prinašajo like, s katerimi se je mogoče poistovetiti, in situacije, v katere se ni težko vživeti, a se morda na trenutke bere preveč programsko. Kakor da si je avtorica vnaprej zastavila interesno področje – literarno preučevanje slovenske folklore – nato pa nekoliko manj pozornosti posvetila preostalim vsebinskim elementom, ki bi morda omogočili, da bi se v zbirki zgradila aktualnejša ali vsaj bolj heterogeno, celoviteje izrisana čas in prostor.
Avtorica recenzije: Anja Radaljac
Bere: Lidija Hartman
Ljubljana : Cankarjeva založba, 2020
Anja Mugerli v svojem tretjem delu Čebelja družina ostaja zvesta nekaterim tematikam in motivom, ki jih poznamo že iz njenih prejšnjih knjig, in tako nas ne preseneča, da besedila v ospredje postavljajo intimne, zlasti družinske odnose, kakršne je raziskovala že v prvencu Zeleni fotelj. Posebej jo zanimajo trenja, negotovost, razhajanja, prikrivanja, tesnobe … v razmerjih, besedila pa tako naslavljajo zasebne in javne situacije in trenutke, v katerih se tovrstni poudarki razkrijejo; med njimi so smrt krušne matere, razpadanje ljubezenskega razmerja, prisilna hospitalizacija, pritisk nacistične oblasti, ljubezensko razočaranje, spontan splav …
Besedila ostajajo primarno zasidrana v ozkem, pretežno zasebnem družinskem prostoru, a se na obrobjih vendarle nevsiljivo zlivajo v javno sfero, ki pa jo v skoraj vseh primerih predstavlja ruralno okolje s svojimi šegami in navadami. Osebe tako spremljamo nekako na preseku njihovih intimnih razmerij in vpetosti v manjše vaške skupnosti, v katerih imajo še vedno pomembno vlogo tradicija, običaji in folklora. Četudi zgodbe večinoma niso časovno jasno določene, vzbujajo vtis, da se odvijajo v nekem preteklem času; vezi s sedanjostjo – ali prihodnostjo – so prešibke, da bi besedila delovala časovno-prostorsko sodobno. Notranje doživljanje literarnih oseb je pri tem sicer dovolj obče, da delujejo brezčasno in se je z njimi mogoče poistovetiti, prepoznamo lahko tudi odmeve nekaterih tradicij, šeg in navad v času in prostoru, ki se zdita blizu sedanjosti, toda družbeni kontekst je večinoma preveč osredotočen na folkloro, da bi bralstvo lahko dobilo bolj heterogeno podobo o zunanjih, družbenih dejavnikih, ki vplivajo na življenja literarnih oseb Čebelje družine.
Ob lajtmotivu starih običajev je pogost motiv tudi to, kar ustaljeno imenujemo »drugačnost« in njene posledice; zgodbe na eni strani prikazujejo izločenost iz širše družbene skupnosti, na drugi pa sram in nerazumljenost s strani bližnjih. Besedili Pust in Pirta tako tematizirata sprejemanje osebe z motnjo v duševnem razvoju, besedili Jezero in Pirta pa psihiatrično bolezen oziroma duševno stisko ter motiv »vaškega posebneža«. Izstopajoč, vseprežemajoč nenavaden interes, zaradi katere oseba obvelja za čudakinjo, pa obravnavata zgodbi Čebelja družina in Rdeči petelin.
Drugačnost oziroma čudaškost se v zbirki nenehno izrisuje med javnim prostorom ruralnih skupnosti in zasebnim družinskim okoljem. Skupnost osebe, ki jih razume kot drugačne ali čudaške, pretežno zasmehuje (Pust), izloča (Čebelja družina) ali vsaj spregleduje (Pirta), v zasebnih odnosih pa se pojavljata predvsem sram in nerazumevanje, kar je z idejnega vidika nekoliko pričakovana zastavitev. Obenem se zdi koncept drugačnosti le šibko premišljen, saj besedila pri obravnavi tega motiva ne ponujajo prav veliko. Slikajo tipske »drugačne«, »čudaške« osebe – psihiatrično bolnico, osebe z motnjami v duševnem razvoju, ljudi z nenavadnimi zanimanji, pri čemer se koncept drugačnosti ne preoblikuje. Zgodbam je podstavljen tipski koncept drugačnosti, ki ne predvideva »drugačnosti« znotraj normativa; liki so opisani na način, da ločnica med normativnim in nenormativnim ostaja ostra.
Največja odlika zbirke Anje Mugerli Čebelja družina je slogovna izbranost, avtorica jezik uspešno prilagaja temam, motivom in narativu. Besedila so spretno napisana v nekakšnem čezčasovnem, a prostorsko jasno zamejenem jeziku, saj si pogosto sposojajo besedišče, ki ustreza obredom in običajem upovedanega sveta.
Zbirka Čebelja družina nadaljuje avtoričino poetiko in razvija topose, ki jih iz njenih besedil že poznamo. Kratke zgodbe so prijetno berljive in prinašajo like, s katerimi se je mogoče poistovetiti, in situacije, v katere se ni težko vživeti, a se morda na trenutke bere preveč programsko. Kakor da si je avtorica vnaprej zastavila interesno področje – literarno preučevanje slovenske folklore – nato pa nekoliko manj pozornosti posvetila preostalim vsebinskim elementom, ki bi morda omogočili, da bi se v zbirki zgradila aktualnejša ali vsaj bolj heterogeno, celoviteje izrisana čas in prostor.
Avtor recenzija: Andrej Lutman Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzija: Nives Kovač Bereta Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Koreograf in plesalec Branko Potočan je premierno predstavil novo odrsko delo z naslovom Črni petek. Plesno – gledališko – glasbeno predstavo, ki jo v živo na odru soustvarja glasbeni duo Silence, si je v Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana ogledala Petra Tanko. foto: arhiv Vitkar zavod
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta: Jasna Rodošek in Aleksander Golja.
Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Aleksander Golja in Jasna Rodošek
Škuc gledališče, Cankarjev dom, Zavod Kolaž / Premiera 08.12.2018 Režija: Alen Jelen Prevajalec: Lado Kralj Dramaturginja: Saška Rakef Scenografa: Alen Jelen, Urša Loboda Kostumografinja: Tina Kolenik Glasbena oblikovalka in avtorica glasbe: Bojana Šaljić Podešva Videastka: Valerie Wolf Gang Koreograf: Ivan Peternelj Lektorica: Klasja Zala Kovačič Oblikovalec maske: Emperatrizz Asistent režiserja in dramaturginje: Sandi Jesenik Izvajalci glasbe: David Trebižan, klavir; Bojana Šaljić P., klavir; Sergej Ranđelović V videu so uporabljene fotografije tekstur (dela z avtorske razstave Patina moje duše), avtorice Ive Čubrić ex. Musović. Nastopajo: Jurij Drevenšek, Aleš Kranjec, Anže Zevnik, Rok Kravanja, Danijel Malalan in članice Kabareta Tiffany Anđa Rupić, Luca Skadi, Virginia Immaculata Sinoči so v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma premierno odigrali predstavo Rožnati trikotnik ameriškega dramatika Martina Shermana. Čeprav je uprizoritev kultnega besedila LGBT kanona v režiji Alena Jelena v prvi vrsti zgodba o nacističnem zatiranju istospolnosti, razpre tudi problematiko sprejemanja lastne identitete. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Nada Žgank
SNG Drama Ljubljana, Mala drama / Premiera 07.12.2018 Režiserka: Nina Šorak Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Urša Adamič Scenograf: Dorian Šilec Petek Kostumografinja: Ina Ferlan Lektorica: Tatjana Stanič Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Svetovalka za gib: Tanja Zgonc Oblikovalec luči: Vlado Glavan Avtorica songa: Ana Duša Igrajo: Bojan Emeršič, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Milena Zupančič, Gorazd Logar Sinoči so na malem odru ljubljanske Drame premierno odigrali predstavo Ljudje uveljavljenega ameriškega dramatika mlajše generacije Stephena Karama. Predstava v režiji Nine Šorak uprizori običajno družinsko srečanje, ki prav skozi vsakdanjost situacije spregovori o splošni realnosti izginjajočega srednjega razreda. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Peter Uhan
Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Avtor recenzije: Gregor Podlogar Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.
Mestno gledališče ljubljansko Nejc Gazvoda: Tih vdih Krstna uprizoritev Premiera 29. november 2018, veliki oder Režiser Nejc Gazvoda Dramaturginja Eva Mahkovic Scenograf Darjan Mihajlović Cerar Kostumograf Andrej Vrhovnik Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Igrajo Mirjam Korbar, Jure Henigman, Ajda Smrekar, Matej Puc, Tjaša Železnik, Lara Wolf AGRFT Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno uprizorili novo, po naročilu gledališča napisano igro Nejca Gazvode. Pisatelj, dramatik, gledališki in filmski režiser Nejc Gazvoda je za to gledališče že pred leti napisal Menjavo straže ter kriminalno nadaljevanko Vranja vrata. Krstno uprizoritev novega besedila je režiral sam. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Foto Peter Giodani http://www.mgl.si/sl/program/predstave/tih-vdih/
V Slovenskem mladinskem gledališču so v režiji teoretičarke in režiserke Ane Vujanović in filmske režiserke Marte Popivoda včeraj premierno prikazali drugo iz sklopa predstav Narodna sprava, naslovljeno Krajine svobode. Predstavo si je ogledala Saška Rakef. Režija: Ana Vujanović, Marta Popivoda Zasedba : Damjana Černe, Vida Rucli, Katarina Stegnar Pričevanja in intervjuji: Zora Konjajev, Sonja Vujanović, Zdenka Kidrič Dodatna besedila: Damjana Černe, Katarina Stegnar Dramaturgija: Ana Vujanović Video: Marta Popivoda Asistentka režije in dramaturgije: Tery Žeželj Koreografija: Sheena McGrandles Scenografija: Matej Stupica Sodelavka za kostumografijo: Slavica Janošević Filmska fotografija: Lev Predan Kowarski Svetovalec za montažo: René Frölke Lektorica: Mateja Dermelj Strokovna sodelavca: Ana Hofman, Gal Kirn Asistent dramaturgije (študijsko): Jernej Potočan Asistentka kamere: Gaja Naja Rojec Oblikovanje svetlobe: David Cvelbar Oblikovanje zvoka: Silvo Zupančič Video tehnika in mapiranje: Dušan Ojdanič Pevski zbor: Amila Adrović, Teja Bitenc, Urška Cocej, Sabina Črnila, Polona Glavan, Anja Kocman, Mateja Kuntarič, Mojca Peternel, Ana Smerdu, Tanja Urek, Silvia Viviani, Gaja Vudrag, Anamarija Žagar Premiera: 29. 11. 2018, Slovensko mladinsko gledališče Foto: Ivian Kan Mujezinović
Anton Podbevšek teater se ob 120. obletnici rojstva začetnika slovenske zgodovinske avantgarde poklanja pesniku, čigar ime nosi. Po naslovu Podbevškove pesmi Izumitelj na zemlji nosi ime predstava, ki jo je režirala Bara Kolenc, pesnika pa je občinstvo spoznavalo v upodobitvah šestih nastopajočih, med njimi vrhunske slovenske performerke in plesalke Leje Jurišić. Predstavo si je ogledala Petra Tanko
Neveljaven email naslov