Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Milan Dekleva: In vsi so očarani z mesečino; Zora in čriček

31.05.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : Književno društvo Hiša poezije, 2020

Pesniški knjigi Milana Dekleve In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) in Zora in čriček (Lirična opera za dva glasova) sta po obsegu, tematiki in slogu samostojni deli, vendar je prav skupna dvojna izdaja večpomenska. Razumem ju predvsem kot poezijo med stvarnim in presežnim, ki se med sabo obvezno dopolnjujeta. Poleg tega gre za razmerje med tradicijo in svobodnim pisanjem, Dekleva piše na način obojega in ničemur se ne želi odreči. Skupna likovna podoba Jožefa Muhoviča daje knjigama izjemno estetsko dovršenost.

Zbirka In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) je po slogu in iskanju zenovstva povsem blizu Deklevemu dozdajšnjemu pisanju. Pesmi so pisane v prostem verzu, brez ločil in velikih začetnic ter niso naslovljene. Obsežna zbirka nas uvaja v nekoliko teman svet, ki pa je poln razmisleka in tehtanja o različnih smislih. Avtor do potankosti preigrava posamezne besede, jih razčlenjuje in jih podaja v različne kontekste. Tako v pesmi lahko preberemo: »in potem iščeš v globini glave / globino besede.«

Prav tovrstno odkrivanje skozi vso zbirko deluje kot poskus razmišljanja, ki ga pesnik podaja v sistem ter ga nato razstavlja in premešča. Vse postaja dvom in v vsem je treba najti smisel, tudi v pisanju. Zbirka se dotika temnih sil, pogosto je zaslutiti nelagodje in žalost, a ju avtor poskuša odstraniti tudi na racionalen način, pogosto pokaže dva vidika, negativnega in pozitivnega, ki pogosto išče presežnost: »preteklost je razumljiva / zaradi pomembnosti ki se jih spominja // preteklost je nerazumljiva / zaradi nepomembnosti na katere pozablja // in vse skupaj je v skrivnem neskladju / z vsevednostjo budnega boga // vrhovnega urarja ki trpi za nespečnostjo«.

V pesnitvi oziroma lirični operi za dva glasova Zora in čriček pa je Milan Dekleva upesnil znano intimno-erotično mitološko zgodbo o boginji Eos in Titonu. Na začetku pesnik navede dejstva o lirskih subjektih in o lastnem zanimanju za njuno zgodbo. Kratka pesnitev, ki se v osnovi deli na moški in ženski glas, nas z nekoliko bolj tradicionalnim glasom vabi v prabit ljubezni in njenega smisla. Nikakršnega dvoma ali iskanja ni, kajti ljubezen preprosto je in mora biti.

Vse te silnice Milan Dekleva ubeseduje z vsem realnim in tuzemskim, kar pritiče zaljubljencema. Upesnjena strast oziroma glas največkrat pripada boginji Eos, ki s sočnim jezikom vabi in vzburja moške. Njena ljubezen je najbolj vdana Titonu, ki pa je človek. Eno ključnih vprašanj je odnos do lepote, ki s Titona počasi izginja, in minljivosti. Eos vse bolj opaža, da se Titon stara:

»Ne ena, tisoč gub mu je razbrazdalo obraz, / v očeh se je razrasla mrena in jim vzela žar, / vrat me je spominjal na spečega purana. Povešenih ramen, poln peg, s hijenastim jezikom / me je, ubožec moj, še snubil in se slinil k meni«.

Kot je znano, je razočarana Eos oziroma Zora spremenila Titona v črička.

Pesnitev o ljubezni, strasti in predanosti ponuja spoznanje, kaj vse lahko povzroči strah pred zavrnitvijo, prevaro ali izgubo. Ne prikaže samo razmerja med boginjo in človekom, ampak tudi moč in prevlado in pokaže, kako preobrazba lahko spremeni ali morebiti uniči odnos med dvema. Zora in čriček je v primerjavi z zbirko In vsi so očarani z mesečino veliko bolj predihana in čutna. Skozi pesnitev teče zgodba, največkrat kot dialog med Eos in Titonom. Če nas prej analizirana zbirka sooči z dejstvi, razumom, premlevanjem, nas drugi del povede v spevnost in liričnost. Navsezadnje je ta pesnitev tudi libreto.

Tako kot nas pesnitev Zora in čriček prepriča z vso otipljivo strastjo in čarom, nas prvi del In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) navdaja z nenehnim razmislekom in analiziranjem. Obe deli sta jezikovno in slogovno dovršeni in premišljeni. Tudi dodatni izseki iz pesmi, ki se občasno pojavljajo, imajo svoj pomen. Ta odmev je še posebno poudarjen v Zori in čričku, saj gre za ponavljanje samega govora.

Milan Dekleva je tako dokazal, kako lahko pesnik prikaže dve plati. Gre za nenehno iskanje, ki pa ga ne obeša na nikakršen piedestal, saj že v prvem delu pravi: »v resnici je pesnjenje samo kratkoročni opis stvari / ki sta ga prezrla google in lonely planet«.

Skratka, pesniški knjigi sta celota, ki prinaša po eni strani razum in premislek, po drugi strast in ljubezen. Če se nekoliko poigram, gre za prikaz Apolona in Bakhusa – vsak predstavlja svoj način, a v obeh primerih gre za lepoto in umetnost.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Milan Dekleva: In vsi so očarani z mesečino; Zora in čriček

31.05.2021

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : Književno društvo Hiša poezije, 2020

Pesniški knjigi Milana Dekleve In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) in Zora in čriček (Lirična opera za dva glasova) sta po obsegu, tematiki in slogu samostojni deli, vendar je prav skupna dvojna izdaja večpomenska. Razumem ju predvsem kot poezijo med stvarnim in presežnim, ki se med sabo obvezno dopolnjujeta. Poleg tega gre za razmerje med tradicijo in svobodnim pisanjem, Dekleva piše na način obojega in ničemur se ne želi odreči. Skupna likovna podoba Jožefa Muhoviča daje knjigama izjemno estetsko dovršenost.

Zbirka In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) je po slogu in iskanju zenovstva povsem blizu Deklevemu dozdajšnjemu pisanju. Pesmi so pisane v prostem verzu, brez ločil in velikih začetnic ter niso naslovljene. Obsežna zbirka nas uvaja v nekoliko teman svet, ki pa je poln razmisleka in tehtanja o različnih smislih. Avtor do potankosti preigrava posamezne besede, jih razčlenjuje in jih podaja v različne kontekste. Tako v pesmi lahko preberemo: »in potem iščeš v globini glave / globino besede.«

Prav tovrstno odkrivanje skozi vso zbirko deluje kot poskus razmišljanja, ki ga pesnik podaja v sistem ter ga nato razstavlja in premešča. Vse postaja dvom in v vsem je treba najti smisel, tudi v pisanju. Zbirka se dotika temnih sil, pogosto je zaslutiti nelagodje in žalost, a ju avtor poskuša odstraniti tudi na racionalen način, pogosto pokaže dva vidika, negativnega in pozitivnega, ki pogosto išče presežnost: »preteklost je razumljiva / zaradi pomembnosti ki se jih spominja // preteklost je nerazumljiva / zaradi nepomembnosti na katere pozablja // in vse skupaj je v skrivnem neskladju / z vsevednostjo budnega boga // vrhovnega urarja ki trpi za nespečnostjo«.

V pesnitvi oziroma lirični operi za dva glasova Zora in čriček pa je Milan Dekleva upesnil znano intimno-erotično mitološko zgodbo o boginji Eos in Titonu. Na začetku pesnik navede dejstva o lirskih subjektih in o lastnem zanimanju za njuno zgodbo. Kratka pesnitev, ki se v osnovi deli na moški in ženski glas, nas z nekoliko bolj tradicionalnim glasom vabi v prabit ljubezni in njenega smisla. Nikakršnega dvoma ali iskanja ni, kajti ljubezen preprosto je in mora biti.

Vse te silnice Milan Dekleva ubeseduje z vsem realnim in tuzemskim, kar pritiče zaljubljencema. Upesnjena strast oziroma glas največkrat pripada boginji Eos, ki s sočnim jezikom vabi in vzburja moške. Njena ljubezen je najbolj vdana Titonu, ki pa je človek. Eno ključnih vprašanj je odnos do lepote, ki s Titona počasi izginja, in minljivosti. Eos vse bolj opaža, da se Titon stara:

»Ne ena, tisoč gub mu je razbrazdalo obraz, / v očeh se je razrasla mrena in jim vzela žar, / vrat me je spominjal na spečega purana. Povešenih ramen, poln peg, s hijenastim jezikom / me je, ubožec moj, še snubil in se slinil k meni«.

Kot je znano, je razočarana Eos oziroma Zora spremenila Titona v črička.

Pesnitev o ljubezni, strasti in predanosti ponuja spoznanje, kaj vse lahko povzroči strah pred zavrnitvijo, prevaro ali izgubo. Ne prikaže samo razmerja med boginjo in človekom, ampak tudi moč in prevlado in pokaže, kako preobrazba lahko spremeni ali morebiti uniči odnos med dvema. Zora in čriček je v primerjavi z zbirko In vsi so očarani z mesečino veliko bolj predihana in čutna. Skozi pesnitev teče zgodba, največkrat kot dialog med Eos in Titonom. Če nas prej analizirana zbirka sooči z dejstvi, razumom, premlevanjem, nas drugi del povede v spevnost in liričnost. Navsezadnje je ta pesnitev tudi libreto.

Tako kot nas pesnitev Zora in čriček prepriča z vso otipljivo strastjo in čarom, nas prvi del In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) navdaja z nenehnim razmislekom in analiziranjem. Obe deli sta jezikovno in slogovno dovršeni in premišljeni. Tudi dodatni izseki iz pesmi, ki se občasno pojavljajo, imajo svoj pomen. Ta odmev je še posebno poudarjen v Zori in čričku, saj gre za ponavljanje samega govora.

Milan Dekleva je tako dokazal, kako lahko pesnik prikaže dve plati. Gre za nenehno iskanje, ki pa ga ne obeša na nikakršen piedestal, saj že v prvem delu pravi: »v resnici je pesnjenje samo kratkoročni opis stvari / ki sta ga prezrla google in lonely planet«.

Skratka, pesniški knjigi sta celota, ki prinaša po eni strani razum in premislek, po drugi strast in ljubezen. Če se nekoliko poigram, gre za prikaz Apolona in Bakhusa – vsak predstavlja svoj način, a v obeh primerih gre za lepoto in umetnost.


17.01.2022

Goran Gluvić: Požri se, Robi

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Aleksander Golja


17.01.2022

Svetlana Velmar Janković: Lagum

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


14.01.2022

Premiera na Mali sceni MGL - Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo

Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8


14.01.2022

Vinko Möderndorfer in film Zastoj

V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.


14.01.2022

Moč psa

Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.


14.01.2022

Pogovor s Hilmirjem Snaerom Gudnasonom ob filmu Jagnje

Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.


14.01.2022

Krik

Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.


10.01.2022

Tone Peršak: Avtoštop

Avtorica recenzije: Miša Gams Bere Matjaž Romih


10.01.2022

Breda Jelen Sobočan: Skicirka

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


Stran 46 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov