Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani
Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih.
Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno in prvič na Slovenskem uprizorili leta 2007 napisano igro nemškega dramatika Falka Richterja Izredne razmere, ki jo v gledališču napovedujejo kot distopijski triler. Delo je prevedla Anja Naglič, režiser je bil Jan Krmelj, ki je pred premiero povedal: "Ko zgodba teče, je na neki način klasična, vendar gre za klasičnost s pastjo, ki te vedno znova preseneti; besedilo je pisano na način klasičnega dialoga, vendar ni nikoli zares jasno, kaj od tega, o čemer govorimo, se je res zgodilo ali pa se res dogaja." Vtise po premieri je strnila Staša Grahek. Im Ausnahmezustand, 2007 Psihološki triler Prva slovenska uprizoritev Premiera: 11. december 2021 Prevajalka Anja Naglič Režiser in scenograf Jan Krmelj Dramaturginja Petra Pogorevc Kostumografka Špela Ema Veble Lektor Martin Vrtačnik Avtor glasbe Luka Ipavec Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistent dramaturginje Tilen Oblak (študijsko) Nastopajo Iva Krajnc Bagola, Branko Jordan, Gašper Lovrec k. g. Foto: Peter Giodani
SNG Drama Ljubljana / Mala drama Maja Končar: Zrcalce, zrcalce, požrla te bom, krstna izvedba: 10. 12. 2021 Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Eva Kraševec Igrata: Zvone Hribar in Maja Končar Scenograf Branko Hojnik Kostumografinja Ana Janc Avtor glasbe Martin Vogrin Lektorica Tatjana Stanič Oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš Asistentka scenografa Maruša Mali Gledališka pedagoginja Špela Šinigoj Svetovalka za gib Tinkara Končar Na odru Male drame SNG Drama Ljubljana je bila premiera in krstna uprizoritev igre za otroke z naslovom Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Avtorica besedila je Maja Končar, ki skupaj z Zvonetom Hribarjem tudi nastopa, dramaturginja je bila Eva Kraševec, režiser pa Luka Marcén, ki je poudaril, da je režija igre z otroke enaka tisti za odrasle, da pa se je ob tem mogoče prepustiti drugačnemu tipu domišljije.Na premieri je bila Tadeja Krečič:
Neveljaven email naslov