Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Avtorica recenzije: Miša Gams
Bere Jure Franko
Prevedla Namita Subiotto; Ljubljana : LUD Literatura, 2020
Zgodbe bolgarske pisateljice Vesele Ljahove v knjigi Četrt ob obvoznici delujejo kot samostojne enote, vendar se glavne osebe v nekaterih zgodbah pojavljajo kot stranski liki v drugih. Vsem zgodbam je skupno, da se odvijajo v Sofiji. Njihovo stičišče je zločin v blokovskem predmestju, saj se že v prvi zgodbi srečamo z odvrženim truplom. Bralec, ki ima izostreno detektivsko žilico in se bo osredotočil na iskanje morilca, bo pri tem spregledal bogastvo najrazličnejših tem in izzivov bolgarske družbe, kot so brezdomstvo, osamljenost ali množično izseljevanje Bolgarov na zahod Evrope. Ljahova ima veliko socialnega čuta in empatije zlasti do starostnikov, ki jih je nehumani kapitalizem ohromil na več področjih. Poleg tega, da se jih večina tudi po upokojitvi ukvarja s priložnostnimi deli, kot so učenje, varstvo, nega in prevajanje, jih muči neznosna želja, da bi pred smrtjo videli otroke ali vnuke, ki so prisiljeni iskati delo v tujini. Tako upokojeni profesor, ki je glavni junak zgodbe Zlata poroka, želi razveseliti ženo z novico o prihodu sina, a mu najstniki na dvorišču to preprečijo. Čeprav se norčujejo iz njegovega klobuka in ga želijo spraviti v neprijeten položaj, vidi v njih svoje učence in vnuke, ki jih pogreša.
V zgodbah, kot so Prevajalka, Petnajsti september in Babica na uro, se Vesela Ljahova med drugim posveča problematiki prekarnega dela. V teh zgodbah se protagonistke namreč na stara leta spopadajo z manjvrednostnimi občutki krivde in odvečnosti, saj kot negovalke in varuške vskočijo šele takrat, ko redno zaposleni ne morejo priti, pri tem pa so prisiljene svojo družino postaviti na stranski tir. V ozadju zgodb v zbirki Četrt ob obvoznici je poleg nerazrešenega umora in socialne tematike nenehno navzoče zavedanje o minljivosti življenja. Protagonist zgodbe Pogrebist, ki po ženini smrti zdravi svoje rane z občasnimi pogrebnimi nagovori, se zaveda neponovljivosti človeške duše in bežnosti neizživetih trenutkov, v zgodbi Materina solza pa se upokojeni inšpektor, ki v parku opazuje dokaj morbiden dialog med materjo in otrokom, zave, kako so z ženo in hčerko živeli drug mimo drugega in kakšna dragocenost se skriva v medsebojnih odnosih.
Zbirka zgodb Vesele Ljahove Četrt ob obvoznici je mozaik zgodb, ki iz vidika različnih protagonistov opisujejo dogodke na dan, ko se je zgodil umor, ob tem pa sestavljajo slike malega človeka, ki se sredi glavnega mesta iz dneva v dan na različne načine bori za preživetje in ohranitev dostojanstva. Vse, kar si protagonisti v resnici želijo, so pristni stiki s svojci in čas, da lahko reflektirajo lepoto minljivega vsakdana. Ali kot zatrjuje obsesivno-kompulzivni protagonist zgodbe Moji sprehodi, ki ga policisti razglasijo za vohuna: “Jaz ne vohunim, gospodje, jaz se sprehajam. Saj sem vam povedal, dnevno porcijo lepote iščem.”
Čeprav nekatere zgodbe po zgradbi spominjajo na kriminalko, se je pisateljica temu žanru izognila prav z opisi delovnih navad in ležernih trenutkov vsakdanjih ljudi, katerih rutina se občasno preplete z rutino drugih. Na ta način se izogne detektivski analizi pa tudi psihološkim orisom junakov, ki so nehote vpleteni v umor, saj ne nazadnje ta ni le dejanje posameznika, temveč celega spleta dejavnikov, ki vodijo k razvrednotenju človeka. Ljahova se tako bolj kot z morilcem poigrava z vprašanjem, zakaj je otrok bogatašev v Bolgariji več vreden kot otrok siromašnih in zakaj je šoferju limuzine več do čistega avta kot do delavskih pravic. Vprašanje je torej, ali ni umor že v izhodišču posledica nehumanega družbenega sistema, ki v gonji za profitom ločuje ljudi, namesto da bi iz njih izvabil čut za solidarnost in medsebojno delitev “dnevne porcije lepote”.
Napoved: Nagrado Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo je letos dobila Tjaša Mislej za besedilo Naše skladišče. In Prešernovo gledališče Kranj ga je sinoči že premierno postavilo na oder. Socialno dramo o izkoriščenju delavk v trgovini je režirala Mateja Kokol, dramaturginja je bila Marinka Poštrak. Predstavo si je ogledala Tadeja Krečič: Tjaša Mislej; Naše skladišče Krstna uprizoritev Premiera:1. oktobra 2020. Produkcija: Prešernovo gledališče Kranj Režiserka: Mateja Kokol Dramaturginja:Marinka Poštrak Scenografka in oblikovalka luči: Petra Veber Kostumografka: Iris Kovačič Avtor glasbe in priredbe skladbe Lastovka: Aleš Zorec (V originalni izvedbi je pesem Lastovka avtorja glasbe Jureta Robežnika, avtorja besedila Milana Jesiha in avtorja aranžmaja Silvestra Stingla na albumu Elda leta 1982 zapela pevka Elda Viler.) Odrski gib: Ivan Mijačević Lektorica: Maja Cerar Oblikovalec maske: Matej Pajntar Igrajo Evelin: Vesna Pernarčič Suzi: Vesna Slapar Vera: Vesna Jevnikar Poslovodkinja Grebovič: Darja Reichman Izgubljeni kupec: Borut Veselko Bigi, novi šofer dobavnega vozila in skladiščnik: Blaž Setnikar Direktor: Miha Rodman Novinar: Aljoša Ternovšek Marija: Miranda Trnjanin k.g. Foto: Tania Mendillo
SLG Celje / premiera 29.09.2020 Prevajalka Živa Čebulj Režiser Jernej Kobal Dramaturginja Alja Predan Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografinja Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Oblikovalci svetlobe Jernej Kobal, Juš A. Zidar, Uroš Gorjanc Avtor scenske ilustracije Jure Brglez Lektorica Živa Čebulj Asistent scenografa Juš A. Zidar Igrajo: Aljoša Koltak, Tanja Potočnik, Rastko Krošl, Maša Grošelj V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so sinoči premierno uprizorili dramo Laž francoskega pisatelja, dramatika in režiserja Floriana Zellerja, ki se v besedilu poigrava z mislijo, da: »Če bi vsi drug drugemu povedali resnico, noben par na svetu ne bi bil več skupaj.« Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Jaka Babnik
Gledališče Glej / premiera 28.09.2020 Avtorji besedila so ustvarjalke in ustvarjalci predstave: Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Blaž Dolenc, Vid Klemenc, Maja Sever, Klemen Janežič, Joseph Nzobandora – Jose, Ivan Čuić, Luka Ipavec, Borut Bučinel, Adriana Furlan, Luka Marcen, Nastja Miheljak, Maša Pelko, Anja Pirnat, Sara Smrajc Žnidarčič, Mateja Starič Izvršna produkcija: Anja Pirnat Tehnično vodenje: Grega Mohorčič Tehnična podpora: Simon Bezek, Brina Ivanetič Fotografiranje: Ivian Kan Mujezinović, Borut Bučinel in Peter Giodani Video: Borut Bučinel Urednikovanje gledališkega lista: Tery Žeželj Oblikovanje gledališkega lista in plakata: Mina Fina, Ivian Kan Mujezinović / Grupa Ee Odnosi z javnostmi: Tjaša Pureber Sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeneno gledališču, vendar so navkljub temu na dvorišču Gledališča Glej premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Peter Giodani
Čeprav sinoči tudi vreme ni bilo naklonjeno gledališču, so na dvorišču Gledališča Glej kljub dežju premierno odigrali predstavo Not Dead Enough. Avtorski projekt, ki si je za ustvarjalno izhodišče postavil odrski žanrski preizkus vesterna, si je ogledal Rok Bozovičar.
Avtor recenzije: Marjan Kovačevič Beltram Bereta Mateja Perpar in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Lidija Hartman.
Na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor je bila premiera drame Prividi kačjega pastirja. Besedilo zanjo je prispevala Mirjana Medojevič, ki je navdih našla v poljudnem delu Milene Mikalavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Predstavo, s katero SNG Maribor odpira novo sezono je režiral Daniel Day Škufca, ki je tudi avtor scenografije. Obenem je to njegov režiserski debi in slovo igralca Miloša Battelina za katerega je bila to zadnja predstava pred upokojitvijo. Poleg njega igrajo še Minca Lorenci, Zvezdana Novakovič, Mateja Pucko in Žan Koprivnik.
Na odru Lutkovnega gledališča Maribor je bila premierno prikazana avtorska predstava za otroke Bimberli. Predstava, ki sta jo zasnovala Rok Predin in Andrej Predin, prvi se podpisuje kot režiser in avtor likovne podobe, drugi kot avtor dramatizacije, pripoveduje o prikupnih, magičnih bitjih, ki jih večina pozna tudi kot namišljene prijatelje. Dramaturško je predstavo zasnovala Tanja Lužar, igrajo Metka Jurc, Dunja Zupanec, Miha Bezeljak in Gregor Prah.
Mala drama SNG Drama v Ljubljani Matjaž Zupančič: Nova rasa, krstna izvedba premiera: 25. 9. 2020 Režiser: Matjaž Zupančič Dramaturgija: Darja Dominkuš Scenografinja Janja Korun Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov Koreografinja Sinja Ožbolt Oblikovalec zvoka Vanja Novak Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Lektor Jože Faganel Študijsko sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. igrajo: Bojan Emeršič, Jurij Zrnec, Saša Tabaković, Barbara Cerar in Gregor Baković scenografinja Janja Korun, kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov, koreografinja Sinja Ožbolt, oblikovalec zvoka Vanja Novak, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Jože Faganel, študijsko pa sta pri uprizoritvi sodelovala še asistent režiserja Bor Ravbar in asistentka dramaturginje Zala Norčič. NAPOVED: Tako kot marsikatero nastajajočo predstavo, je epidemija spomladi prekinila študij drame Nova rasa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na akademiji. Premiera se je zato premaknila na sinočnji večer. Na odru Male drame je bilo besedilo krstno uprizorjeno pod avtorjevim režijskim vodstvom in ob dramaturgiji Darje Dominkuš. Zupančič postavlja fokus igre na konec druge svetovne vojne, osrednji figuri sta prijatelja Viktor Karlstein in Hitler. Na premieri je bila Tadeja Krečič.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov