Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Lidija Hartman.
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj in akademski slikar Arjan Pregl je z Dolgo zgodbo tudi drugič napisal skorajda brezhibno zbirko kratkih zgodb. Te so namreč slogovno in jezikovno vešče izpeljane in, kar je tudi bistveno, imajo svoj patos. Knjiga je poimenovana po eni izmed zgodb, ki pa sodi med najkrajše v njej. Prav zabavno zavajanje je zanesljivo uspela avtorjeva značilnost.
A ne gre le za bizarnost in zabavo, ampak tudi za prikrito ekokritiko sveta, v katerem morda kmalu začnemo živeti. Nošenje mask in zaklepanje v stanovanja ni več daleč od kisikovih mask, skafandrov in vsakodnevnega ždenja v skorajda izoliranih stanovanjih. Tudi pogledi na sežigalnice niso več samo znanstvenofantastična prvina. Pregl se ni izognil niti bojem v partnerskih zvezah, vse to pa je prefinjeno pretvorjeno v Basen. Tekmovalnost v umetniškem svetu in med pari, feminizem in notranje izčrpavanje so namreč motivi, ki lahko postanejo predmet resnega obrekovanja in iskanja resničnih oseb.
Preglov prvenec O ženski, ki ni hotela z balkona uspešno gradi na izpeljavi zgodb iz povsem vsakdanjega dogodka do odličnega stopnjevanja v zabavne in groteskne svetove. V zbirki Dolga zgodba pa je pisatelj presenetil še z globljim uvidom. V različno kratkih zgodbah imajo pomembno vlogo detajli, na primer v zgodbi Narekovaji, ki prikazuje natančno doživljanje pripovedovalca in opazovanje in opisovanje ženske. En sam trenutek in pripetljaj v zgodbi pokažeta veliko preciznost pri naštevanju in izpeljavi le-tega.
Veliko težo dajejo zgodbam obrati in zaključki. Oboje bralec sicer že pričakuje, a je s kompozicijskega vidika prefinjeno premišljeno. Zasuki v kratkih zgodbah so namreč pomembni. V Preglovih je vse postavljeno na pravo mesto, avtor je intenziteto in konce dodobra premislil. Prav prelomi so bistveni, da zgodba dobi sočnost in kritično poanto. Ta je sicer manj brezkompromisna, kot je bila v prvencu.
V zbirki Dolga zgodba ima pomembno vlogo dialog. Je domiseln in postavljen v različne situacije, na primer v elektronsko dopisovanje med prekarko in njenim delodajalcem, ki počasi zastaja zaradi zunanjih okoliščin protagonistke. Prav razmere so ključne tudi za večino junakov v preostalih zgodbah. Okoliščine so postavljene v današnji čas. Po eni strani nas Pregl sooča z realnim življenjem in njegovimi tegobami, po drugi gre za postmodernistične postopke. A če denimo sočustvuješ z Grimmovima Jankom in Metko, se ti v kratki kratki zgodbi Ljudožerka znata priskutiti. Domiselna zgodba je blizu Schönwerthovemu pravljičnemu svetu.
Pogost je humor, povezan z jezikovnim preigravanjem. Pri tem gre tako za uspešne izpeljave kot tudi za nekoliko preveč predvidljive in stereotipne poskuse. Tak primer je Češka zgodba. Ali pa znano, nekoliko neposrečeno vprašanje: »Oči, a imaš oči, oči?« v zgodbi Rojstni dan. Ne gre pa spregledati zgodbe Primer p, v kateri so vse besede začete s črko p. Brez tebe črka p pač ne gre, če citiram naslov pesmi Tomaža Šalamuna. Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.
Arjan Pregl je osnovo za zgodbe zajemal tudi iz znanih šal, popevk ali urbanih zgodb. Iz vsakdanjih reči pač zna potegniti najboljše, pri tem pa fabulo pregnete do pravega učinka. Zbirka kratkih zgodb Dolga zgodba je privlačna zaradi prave mere za kritičen razmislek in številnih dobrih obratov in koncev, predvsem komičnih. Skratka, to je delo, ki nas ne pušča ravnodušnih.
Avtorica recenzije: Tonja Jelen
Bere Lidija Hartman.
Ljubljana : LUD Literatura, 2021
Pisatelj in akademski slikar Arjan Pregl je z Dolgo zgodbo tudi drugič napisal skorajda brezhibno zbirko kratkih zgodb. Te so namreč slogovno in jezikovno vešče izpeljane in, kar je tudi bistveno, imajo svoj patos. Knjiga je poimenovana po eni izmed zgodb, ki pa sodi med najkrajše v njej. Prav zabavno zavajanje je zanesljivo uspela avtorjeva značilnost.
A ne gre le za bizarnost in zabavo, ampak tudi za prikrito ekokritiko sveta, v katerem morda kmalu začnemo živeti. Nošenje mask in zaklepanje v stanovanja ni več daleč od kisikovih mask, skafandrov in vsakodnevnega ždenja v skorajda izoliranih stanovanjih. Tudi pogledi na sežigalnice niso več samo znanstvenofantastična prvina. Pregl se ni izognil niti bojem v partnerskih zvezah, vse to pa je prefinjeno pretvorjeno v Basen. Tekmovalnost v umetniškem svetu in med pari, feminizem in notranje izčrpavanje so namreč motivi, ki lahko postanejo predmet resnega obrekovanja in iskanja resničnih oseb.
Preglov prvenec O ženski, ki ni hotela z balkona uspešno gradi na izpeljavi zgodb iz povsem vsakdanjega dogodka do odličnega stopnjevanja v zabavne in groteskne svetove. V zbirki Dolga zgodba pa je pisatelj presenetil še z globljim uvidom. V različno kratkih zgodbah imajo pomembno vlogo detajli, na primer v zgodbi Narekovaji, ki prikazuje natančno doživljanje pripovedovalca in opazovanje in opisovanje ženske. En sam trenutek in pripetljaj v zgodbi pokažeta veliko preciznost pri naštevanju in izpeljavi le-tega.
Veliko težo dajejo zgodbam obrati in zaključki. Oboje bralec sicer že pričakuje, a je s kompozicijskega vidika prefinjeno premišljeno. Zasuki v kratkih zgodbah so namreč pomembni. V Preglovih je vse postavljeno na pravo mesto, avtor je intenziteto in konce dodobra premislil. Prav prelomi so bistveni, da zgodba dobi sočnost in kritično poanto. Ta je sicer manj brezkompromisna, kot je bila v prvencu.
V zbirki Dolga zgodba ima pomembno vlogo dialog. Je domiseln in postavljen v različne situacije, na primer v elektronsko dopisovanje med prekarko in njenim delodajalcem, ki počasi zastaja zaradi zunanjih okoliščin protagonistke. Prav razmere so ključne tudi za večino junakov v preostalih zgodbah. Okoliščine so postavljene v današnji čas. Po eni strani nas Pregl sooča z realnim življenjem in njegovimi tegobami, po drugi gre za postmodernistične postopke. A če denimo sočustvuješ z Grimmovima Jankom in Metko, se ti v kratki kratki zgodbi Ljudožerka znata priskutiti. Domiselna zgodba je blizu Schönwerthovemu pravljičnemu svetu.
Pogost je humor, povezan z jezikovnim preigravanjem. Pri tem gre tako za uspešne izpeljave kot tudi za nekoliko preveč predvidljive in stereotipne poskuse. Tak primer je Češka zgodba. Ali pa znano, nekoliko neposrečeno vprašanje: »Oči, a imaš oči, oči?« v zgodbi Rojstni dan. Ne gre pa spregledati zgodbe Primer p, v kateri so vse besede začete s črko p. Brez tebe črka p pač ne gre, če citiram naslov pesmi Tomaža Šalamuna. Humorne zgodbe na ta račun ne prizanašajo nikomur, niti znanemu Roaldu Dahlu.
Arjan Pregl je osnovo za zgodbe zajemal tudi iz znanih šal, popevk ali urbanih zgodb. Iz vsakdanjih reči pač zna potegniti najboljše, pri tem pa fabulo pregnete do pravega učinka. Zbirka kratkih zgodb Dolga zgodba je privlačna zaradi prave mere za kritičen razmislek in številnih dobrih obratov in koncev, predvsem komičnih. Skratka, to je delo, ki nas ne pušča ravnodušnih.
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Neveljaven email naslov