Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Muanis Sinanović: Beat v svetu

16.08.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.

Ljubljana : LUD Šerpa, 2021

Knjigo esejev pesnika in kritika Muanisa Sinanovića Beat v svetu lahko beremo skozi filozofsko naravnan diskurz, ki se poglablja v eksistencialno bit sodobnega človeka, razpetega med dve državi in kulturi, kot tudi skozi antropološko-fiziološki diskurz, ki motri čas kot srčni “beat” oz. srčni ritem pretanjenega opazovalca, ki je bil v zadnjih dveh letih priča nehumanim razmeram bivanja prebežnikov v Bosni in njihovega izgona iz Slovenije ter epidemiji Covida. V zadnjem eseju z naslovom Blogovski zapisi avtor pomenljivo zapiše: “Srčni utrip je 57 udarcev na minuto. Telo pripravljeno za pohode po nagrbančenih jezikovnih pogorjih. Naše pojave so različne in to imamo ves čas pred očmi. Obenem pa skoraj nikoli ne pomislimo, kako različno nam bijejo srca.” Pripravljenost prisluhniti lastnemu telesu, na podlagi katerega črpa tako meditativno izkušnjo, pesniško inspiracijo kot tudi snov za interdisciplinarno zasnovane esejistične traktate, je odlika Sinanovićeve literature.

V knjigi Beat v svetu se avtor nenehno sprehaja med Sarajevom in Ljubljano – pri tem se čudi razmišljanju sopotnikov na različnih ideoloških bregovih, katerih pogledi na razpad Jugoslavije ter verska in nacionalna vprašanja so si pretresljivo podobni. Obiskuje skvote, kjer se sooča s problematiko migrantov, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, pogovarja se s sezonskimi delavci, razpetimi med dve državi, ter se s prijatelji podi po košarkaških igriščih, ki se kot nekakšne avtonomne cone razpirajo sredi mesta. V esejih, kot so Blokovski zapiski, Koščica velemesta in Londonski zapiski, se Sinanović poglablja v dinamiko velemesta in v njegov multikulturalizem, pri tem pa mu igrišča, zlasti košarkaška, služijo kot fetiš posebne vrste:

“Razbrazdani beton košarkaškega igrišča lahko preraste v fetiš, obenem pa je arheološko prizorišče, v katerega se vrezujejo spomini, neznatne poteze, teža teles zdaj že več generacij.”

Posebno poglavje v knjigi so Karantenski zapiski, v katerih se avtor sprašuje o zmožnostih telesa, pospeševanju časa, ki “stoletja vzpostavljajoča se protislovja razkriva v nekaj tednih”, in o tem, kako je zdravje mogoče razumeti le prek “secirane smrti”. Z grenkim priokusom ugotavlja, da “Evropske unije niso suspendirali izstopi držav, vojne ali migranti, temveč strah pred boleznijo. V vsem tem je toliko simbolnega naboja, ki se bo, čeprav o njem ne bo razmišljalo veliko ljudi, zapisalo v nezavedno naših naracij o življenju.” Čeprav se v tem času posveča svojemu telesu in duhu, opaža, da ljudi ženeta naprej gon smrti in potreba po zabavi, saj je že sama misel na dolgotrajno karanteno nevzdržna.

Muanis Sinanović je v esejistično zasnovani knjigi Beat v svetu pokazal tako intelektualno širino kot tudi dobršno mero kritike do tistih, ki se postavljajo na desni ali levi breg, a v praksi niso zmožni strpnosti do različnih religioznih praks in pristnega razumevanja tegob, ki tarejo migrante. V eseju Zapiski z območja za obzidjem opisuje izkušnjo s slovenskimi, italijanskimi, švicarskimi in angleškimi prostovoljci v manjšem obmejnem mestu v Bosni, pri čemer ima vsak izmed njih svoj pogled na dobrodelnost in medsebojne spore migrantov, večina pa jih ne more stopiti onkraj svojega ega. V eseju Hotel Nebotičnik pa se posveča pogledu od zgoraj navzdol – s precejšnjo mero ironije prihaja do zaključka, da so literarni festivali karavane nesrečnikov, krhkih ljudi, ki se kot črepinje razsipajo po ulicah. Procesija pomaranč z razpokano kožo, ki se kotalijo po ulicah.”

V knjigi Beat v svetu smo na eni strani priča številnim metaforam in metonimijam, na drugi pa brutalnemu realizmu vsakdanjega življenja. Sinanović z enakim entuziazmom omenja poezijo bosanskih sufijev kot filozofski pogled Spinoze in francoskega antropologa Girarda na sodobno družbo. Vsekakor gre za branje, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Muanis Sinanović: Beat v svetu

16.08.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.

Ljubljana : LUD Šerpa, 2021

Knjigo esejev pesnika in kritika Muanisa Sinanovića Beat v svetu lahko beremo skozi filozofsko naravnan diskurz, ki se poglablja v eksistencialno bit sodobnega človeka, razpetega med dve državi in kulturi, kot tudi skozi antropološko-fiziološki diskurz, ki motri čas kot srčni “beat” oz. srčni ritem pretanjenega opazovalca, ki je bil v zadnjih dveh letih priča nehumanim razmeram bivanja prebežnikov v Bosni in njihovega izgona iz Slovenije ter epidemiji Covida. V zadnjem eseju z naslovom Blogovski zapisi avtor pomenljivo zapiše: “Srčni utrip je 57 udarcev na minuto. Telo pripravljeno za pohode po nagrbančenih jezikovnih pogorjih. Naše pojave so različne in to imamo ves čas pred očmi. Obenem pa skoraj nikoli ne pomislimo, kako različno nam bijejo srca.” Pripravljenost prisluhniti lastnemu telesu, na podlagi katerega črpa tako meditativno izkušnjo, pesniško inspiracijo kot tudi snov za interdisciplinarno zasnovane esejistične traktate, je odlika Sinanovićeve literature.

V knjigi Beat v svetu se avtor nenehno sprehaja med Sarajevom in Ljubljano – pri tem se čudi razmišljanju sopotnikov na različnih ideoloških bregovih, katerih pogledi na razpad Jugoslavije ter verska in nacionalna vprašanja so si pretresljivo podobni. Obiskuje skvote, kjer se sooča s problematiko migrantov, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, pogovarja se s sezonskimi delavci, razpetimi med dve državi, ter se s prijatelji podi po košarkaških igriščih, ki se kot nekakšne avtonomne cone razpirajo sredi mesta. V esejih, kot so Blokovski zapiski, Koščica velemesta in Londonski zapiski, se Sinanović poglablja v dinamiko velemesta in v njegov multikulturalizem, pri tem pa mu igrišča, zlasti košarkaška, služijo kot fetiš posebne vrste:

“Razbrazdani beton košarkaškega igrišča lahko preraste v fetiš, obenem pa je arheološko prizorišče, v katerega se vrezujejo spomini, neznatne poteze, teža teles zdaj že več generacij.”

Posebno poglavje v knjigi so Karantenski zapiski, v katerih se avtor sprašuje o zmožnostih telesa, pospeševanju časa, ki “stoletja vzpostavljajoča se protislovja razkriva v nekaj tednih”, in o tem, kako je zdravje mogoče razumeti le prek “secirane smrti”. Z grenkim priokusom ugotavlja, da “Evropske unije niso suspendirali izstopi držav, vojne ali migranti, temveč strah pred boleznijo. V vsem tem je toliko simbolnega naboja, ki se bo, čeprav o njem ne bo razmišljalo veliko ljudi, zapisalo v nezavedno naših naracij o življenju.” Čeprav se v tem času posveča svojemu telesu in duhu, opaža, da ljudi ženeta naprej gon smrti in potreba po zabavi, saj je že sama misel na dolgotrajno karanteno nevzdržna.

Muanis Sinanović je v esejistično zasnovani knjigi Beat v svetu pokazal tako intelektualno širino kot tudi dobršno mero kritike do tistih, ki se postavljajo na desni ali levi breg, a v praksi niso zmožni strpnosti do različnih religioznih praks in pristnega razumevanja tegob, ki tarejo migrante. V eseju Zapiski z območja za obzidjem opisuje izkušnjo s slovenskimi, italijanskimi, švicarskimi in angleškimi prostovoljci v manjšem obmejnem mestu v Bosni, pri čemer ima vsak izmed njih svoj pogled na dobrodelnost in medsebojne spore migrantov, večina pa jih ne more stopiti onkraj svojega ega. V eseju Hotel Nebotičnik pa se posveča pogledu od zgoraj navzdol – s precejšnjo mero ironije prihaja do zaključka, da so literarni festivali karavane nesrečnikov, krhkih ljudi, ki se kot črepinje razsipajo po ulicah. Procesija pomaranč z razpokano kožo, ki se kotalijo po ulicah.”

V knjigi Beat v svetu smo na eni strani priča številnim metaforam in metonimijam, na drugi pa brutalnemu realizmu vsakdanjega življenja. Sinanović z enakim entuziazmom omenja poezijo bosanskih sufijev kot filozofski pogled Spinoze in francoskega antropologa Girarda na sodobno družbo. Vsekakor gre za branje, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu.


07.02.2022

Milan Jesih: Namreč

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.


04.02.2022

Titan

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


04.02.2022

Ulica nočnih mor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


02.02.2022

Aleksander Gadžijev navdušil publiko 2. koncerta 5. Zimskega festivala

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


31.01.2022

Dževad Karahasan: Vonj po strahu

Avtor recenzije: Simon Popek Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Andrzej Stasiuk: Fado

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere: Jure Franko.


31.01.2022

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta: Aleksander Golja in Lidija Hartman.


31.01.2022

Željko Kozinc: Ledina neba

Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


28.01.2022

Vzporedni materi

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Električno življenje Louisa Waina

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


28.01.2022

Junak

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


26.01.2022

Sally Potter: Party

Sally Potter: Party, premiera na velikem odru SNG Drama Ljubljana, 26. 1. 2022 Prevajalka: Tina Mahkota Režiser: Ivica Buljan Umetniški sodelavec: Robert Waltl Dramaturginja: Mojca Kranjc Scenograf: Mark Požlep Kostumografinja: Ana Savić Gecan Skladatelj: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe in videa son:DA, Toni Soprano Meneglejte Lektor: Arko Asistentka dramaturgije: Manca Sevšek Majeršič Asistentka kostumografinje: Nina Gorišek Igrajo: Nataša Barbara Gračner Marko Mandić Polona Juh Igor Samobot Zvezdana Mlakar Saša Pavlin Stošić Timon Šturbej NAPOVED: Party. Tako je naslov filma scenaristke in režiserke Sally Potter iz leta 2017, po katerem je režiser Ivica Buljan ob sodelovanju Roberta Valtla na veliki oder ljubljanske Drame postavil prvo slovensko uprizoritev tega besedila v prevodu Tine Mahkota in ob dramaturgiji Mojce Krajnc. Drama Party se dotika več tem sodobnih družb, med drugim tudi položaja zdravstva in umetne oploditve v istospolnih zvezah. Premiera je bila sinoči na velikem odru, ogledala si jo je Tadeja Krečič:


24.01.2022

Kristina Kočan: Selišča

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Barbara Zupan.


24.01.2022

Spomenka in Tine Hribar: Slovenski razkoli in slovenska sprava

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Bernard Stramič


24.01.2022

Boris Kolar: Potopimo Islandijo

Avtorira recenzije: Katarina Mahnič Bere Barbara Zupan


21.01.2022

Zastoj

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

Tragedija Macbetha

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


21.01.2022

V Slovenski kinoteki predvajajo filme Chrisa Markerja

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.01.2022

Katarina Šrimpf Vendramin: Zgodbe in prostori

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Dejan Kaloper.


17.01.2022

Veronika Razpotnik: Krekspot na požarnih štengah

Avtorica recenzije: Silvija Žnidar Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.


Stran 45 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov