Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festivalska izvedba slavnega muzikala ni izpolnila pričakovanj
Svojo premiero je včeraj doživela sveža izvedba slavnega muzikala Chicago, ki jo je posebej za Festival Ljubljana ustvarila produkcijska skupina iz londonskega West Enda. Ljubljansko občinstvo se je bolj medlo odzivalo na sicer izredno priljubljene glasbeno-plesne točke zgodbe o čikaških morilkah.
Zgodba o Roxie Hart in Velmi Kelly, ki so jo navdahnile resnične zgodbe čikaških žensk, ki so hladnokrvno umorile svoje može ali ljubimce je ljubiteljem muzikala zelo dobro poznana. Po izredno uspešnih produkcijah na Broadwayu, West Endu ter hollywodski filmski različici tega plesno-pevskega spektakla so pričakovanja gledalcev upravičeno venomer zelo visoka. Tokratna produkcija priljubljenega muzikala pa občinstva ni uspela navdušiti, kljub številčni zasedbi glasbenikov na odru, ki je glede na akustično neugodne festivalske razmere kljub vsemu uspela pričarati čikaško jazzovsko vzdušje. Če je sicer opustošena scena še nakazovala kabarejsko vzdušje pa sta bili tako kostumografija, kakor tudi koreografija, pri tem neuspešni. Koreograf Mykal Rand je, kot je dejal, želel na svež način prikazati esenco izvirne produkcije, za katero je koreografijo ustvaril legendarni Bob Fosse, pri čemer naj bi največji navdih črpal iz glasbe. A igrivosti, zapeljivosti, dramatičnosti in avantgardnosti, ki jo ikonični songi narekujejo, ni bilo zaznati. Čutnost in erotičnost, s katero je Fosse prežel svojo koreografijo in ki je tako značilna za kabarejsko okolje se je popolnoma izgubila. Kljub solidni vokalni izvedbi in igralski prepričljivosti nekaterih posameznikov, pa tokratna produkcija muzikala Chicago ne dosega statusa pevsko-plesnega spektakla.
Festivalska izvedba slavnega muzikala ni izpolnila pričakovanj
Svojo premiero je včeraj doživela sveža izvedba slavnega muzikala Chicago, ki jo je posebej za Festival Ljubljana ustvarila produkcijska skupina iz londonskega West Enda. Ljubljansko občinstvo se je bolj medlo odzivalo na sicer izredno priljubljene glasbeno-plesne točke zgodbe o čikaških morilkah.
Zgodba o Roxie Hart in Velmi Kelly, ki so jo navdahnile resnične zgodbe čikaških žensk, ki so hladnokrvno umorile svoje može ali ljubimce je ljubiteljem muzikala zelo dobro poznana. Po izredno uspešnih produkcijah na Broadwayu, West Endu ter hollywodski filmski različici tega plesno-pevskega spektakla so pričakovanja gledalcev upravičeno venomer zelo visoka. Tokratna produkcija priljubljenega muzikala pa občinstva ni uspela navdušiti, kljub številčni zasedbi glasbenikov na odru, ki je glede na akustično neugodne festivalske razmere kljub vsemu uspela pričarati čikaško jazzovsko vzdušje. Če je sicer opustošena scena še nakazovala kabarejsko vzdušje pa sta bili tako kostumografija, kakor tudi koreografija, pri tem neuspešni. Koreograf Mykal Rand je, kot je dejal, želel na svež način prikazati esenco izvirne produkcije, za katero je koreografijo ustvaril legendarni Bob Fosse, pri čemer naj bi največji navdih črpal iz glasbe. A igrivosti, zapeljivosti, dramatičnosti in avantgardnosti, ki jo ikonični songi narekujejo, ni bilo zaznati. Čutnost in erotičnost, s katero je Fosse prežel svojo koreografijo in ki je tako značilna za kabarejsko okolje se je popolnoma izgubila. Kljub solidni vokalni izvedbi in igralski prepričljivosti nekaterih posameznikov, pa tokratna produkcija muzikala Chicago ne dosega statusa pevsko-plesnega spektakla.
Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.
Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.
Avtor glasbe Marjan Nećak Avtorja dramatizacije Tina Kosi, Juš A. Zidar Režiser Juš A. Zidar Dramaturginja Tina Kosi Scenograf Dorian Šilec Petek Kostumografka Tina Bonča Lektor Jože Volk Oblikovalca svetlobe Juš A. Zidar, Denis Kresnik Igrajo Branko Završan Beti Strgar Urban Kuntarič Premiera 24. januarja 2020 NAPOVED: Sinoči so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje uprizorili znamenito delo ruskega pisatelja Gogolja, PLAŠČ, ki ga je napisal na prigovarjanje drugega ruskega literarnega velikana Puškina in tako zaznamoval začetek psihološkega realizma v ruski literaturi. Za celjsko ekipo je bil to velik izziv.
Predstava o razvoju in izzivih človeštva, od plemenskih skupnosti pradavnine do urbanih plemen in algoritmov.
Na velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila premierno uprizorjena igra Maria britanskega dramatika Simona Stephensa v režiji Janusza Kice. Zgodbo o osemnajstletni nosečnici Riji, ki – kot je na novinarski konferenci izpostavil režiser – odpira tri glavne teme: turbokapitalizem, smrt in življenje ter razpad institucije družine, si je ogledala Saška Rakef. Režiser: Janusz Kica Prevajalka: Tina Mahkota Dramaturginja: Darja Dominkuš Scenografinja: Karin Fritz Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov Izbor glasbe: Janusz Kica Oblikovalec videa: Sandi Skok Oblikovalec luči: Aleš Vrhovec Lektorica: Tatjana Stanič Asistent režiserja (študijsko): Aljoša Živadinov Asistentka dramaturginje (študijsko): Zala Norčič Asistent lektorice: Jože Volk Igrajo Eva Jesenovec: Ria Saša Tabaković: Zdravnik; Ena Vanja Plut: Receptorka; Medicinska sestra 3; Štiri Sabina Kogovšek: Nosečnica; Medicinska sestra 2 Silva Čušin: Babi Valter Dragan: Oči Barbara Žefran: Soseda; Medicinska sestra 1 Matic Valič: Pristaniški delavec 1 Gorazd Logar: Pristaniški delavec 2; Gospod Santiago Rok Vihar: Pristaniški delavec 3 Boris Mihalj: Šef; Dva Eva Stražar: Najboljša prijateljica; Medicinska sestra 4 Branko Jordan: Duhovnik; Tri Klemen Janežič: Christian Matija Rozman: Zdravstveni tehnik Na fotografiji: Eva Jesenovec in Branko Jordan Foto: Peter Uhan
Kvartet nas je poleg izjemno impresivnega dinamičnega spektra v izvedbah Schönbergovega in Beethovnovega kvarteta še posebej očaral z izjemni pianissimi, ki so bili dopolnjeni z zašiljeno artikulacijo in fluidno agogiko.
»Dame, gospodje, prijatelji. Vsi vemo za Črva.« To sta prva stavka iz znanstvenofantastične drame o imperativu sreče Karaoke avtorja in režiserja Jureta Novaka. Črv je, pojasnjuje avtor, »do konca dognana kombinacija medijev, psihofarmakologije in industrije počutja, od čuječnosti do drog in knjig za samoterapijo.« Krstno uprizoritev zgodbe o mestu, ki mu je zavladal Črv, na Mali sceni Mestnega gledališča Ljubljanskega si je sinoči ogledala Saška Rakef. Režiser: Jure Novak Avtor glasbe in glasbenih aranžmajev ter korepetitor: Uroš Buh Dramaturginji: Petra Pogorevc in Anja Krušnik Cirnski Scenografka: Urša Vidic Kostumografka: Dajana Ljubičić Svetovalka za gib: Leja Jurišić Avtor videa: Vid Šubic Lektor: Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš Nastopajo Režija: Karin Komljanec Klara: Viktorija Bencik Emeršič Peter: Gašper Jarni Timotej: Gregor Gruden Avtor fotografije: Peter Giodani
V nedeljo, 19. januarja, je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani ob enajsti uri potekal prvi koncert iz letošnjega abonmajskega cikla Mozartine.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Gabriela Babnik Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta: Alenka Resman Langus in Jure Franko.
Neveljaven email naslov