Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Janja Vidmar: Niti koraka več

11.10.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : UMco, 2021

Janja Vidmar, pisateljica, ki se lahko pohvali z več kot štiridesetimi deli, ki jih uvrščamo v otroško in mladinsko literaturo, ter prejemnica praktično vseh nagrad za mladinsko književnost, je z romanom Niti koraka več dokazala, da ji niti potopisno obarvana literatura za odrasle ni tuja. Po romanu Tretja možnost, ki ga je napisala v soavtorstvu z Borisom Grivićem, in v katerem opisuje kompleksen odnos med 16-letno begunko iz Srebrenice in nemškim odvetnikom, se je z romanom Naš Tone ne tone na satiričen način poglobila v družbene stereotipe o moških v zrelih letih. V romanu Niti koraka več pa je glavna junakinja ženska, ki se po tridesetih letih družbene samoizolacije odloči, da bo en ekstrem zamenjala z drugim – tik pred svojim petdesetim rojstnim dnem odrine na znamenito Jakobovo pot oz. Camino. Alenka Ziherl, kot se protagonistka imenuje, v sebi skriva mračno skrivnost v zvezi s tragično nesrečo, ki jo je v študentskih letih prikrajšala za partnerja. Na romanje se odpravi v upanju, da bo razčistila s svojimi občutki krivde in da bo odpustila materi, ki jo je v mladih letih zapustila. Čeprav si na začetku poti prigovarja, da je glavni razlog za ta izjemno naporni podvig sestrina bolezen, se na potovanju sooči s svojimi potlačenimi travmami, ki zaradi fizične in psihične utrujenosti vse bolj prihajajo do izraza: “Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel. Camino je premik v človekovo psiho. Ne gre za mističen, nerazložljiv vpliv Jakobove poti na človeka, temveč za prehod uma v stanje, ki mu je v vsakdanjiku zaradi hitrega življenja večinoma nedostopno.”

Roman Niti koraka več je po poglavjih razdeljen na posamezne geografske sklope, ki jih protagonistka po opravljenih 30 in več kilometrih na dan, s težavo prehodi. Na poti ji delajo družbo šarmanten Šved Roger, s katerim kmalu vzpostavita ambivalenten ljubezenski odnos, samosvoja zapeljivka Tanja, Francoz Pierre, ki za seboj vleče voziček s knjigami, in Poljak Vena, ki roma zaradi tesnobe ob sinovi smrti. Vidmarjeva se bolj kot v analizo odnosov med njimi poglablja v psihoanalizo glavne junakinje, ki ob hudem telesnem naporu in dopisovanju s sestro doživi številne notranje uvide. Camino je sprostil njena občutja in podprl zavedanje, da ni mogoče gojiti previsokih pričakovanj do sebe in do drugih: “Življenje je bilo nepopisno več od skupne vsote vsega, s čimer sem ga poskušala zapolniti. Bilo je vse tisto, kar mi je ušlo izpod nadzora. In vse, čemur sem se odrekla. Življenje so bili vsi, ki so odšli brez slovesa, da bi me razsrediščili. Prepustili sebi. Ali drugim.”

Ko se protagonistka vrne domov, nemudoma obišče očeta svojega že zdavnaj umrlega partnerja in mu prizna, da je bila soodgovorna za njegovo smrt. Med branjem romana se ne moremo znebiti občutka, da skupaj z njo stopamo na križev pot iskanja krščanskega sočutja in nenehnega razčiščevanja slabe vesti, ki se šele v zaključku obrne v nasprotni pol – v zavedanje, da je smrt sestavni del življenja in da se morajo občutki krivde umakniti volji do moči, ki jo protagonistka obudi s pomočjo nekdanjega učitelja veslanja in številnih samorefleksij, ki se ji porodijo v naravi. Čeprav se odloči, da se po sestrini smrti ne bo zavlekla v samopomilovanje, temveč bo prehodila še drugi del romarske poti, ji moč daje zavedanje, da je tam zunaj veliko nomadskih sotrpinov, ki gredo skozi iste faze žalovanja in iskanja samega sebe.

Roman Janje Vidmar Niti koraka več je več kot unikaten potopis o pokrajini in posameznih krajih. Je zlasti opis duševne pokrajine človeka, ki gre skozi različna psihična stanja, da bi znova začutil voljo do življenja in ljubezni. Da bi v sebi začutil živost in prebudil človeškost v svoji najbolj primarni obliki. Pri tem pa mora prehoditi vseh devet krogov Dantejevega pekla: se razžreti od občutkov krivde, dvoma in ljubosumja, se raztrgati od nepojmljive jeze in besa ter izjokati bolečino vseh sotrpinov, ki ji prekrižajo pot. Lahko rečemo, da je pisateljici uspelo prepričljivo in nadvse občutljivo prikazati, kako smo zgrajeni iz takšne snovi, kot so narejene naše sanje – Camino pa postane luciden hologram sanjskih projekcij, ki nas ženejo k premagovanju ovir, ki se na začetku zdijo povsem nepremagljive.


Ocene

1936 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Janja Vidmar: Niti koraka več

11.10.2021

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jure Franko in Lidija Hartman.

Ljubljana : UMco, 2021

Janja Vidmar, pisateljica, ki se lahko pohvali z več kot štiridesetimi deli, ki jih uvrščamo v otroško in mladinsko literaturo, ter prejemnica praktično vseh nagrad za mladinsko književnost, je z romanom Niti koraka več dokazala, da ji niti potopisno obarvana literatura za odrasle ni tuja. Po romanu Tretja možnost, ki ga je napisala v soavtorstvu z Borisom Grivićem, in v katerem opisuje kompleksen odnos med 16-letno begunko iz Srebrenice in nemškim odvetnikom, se je z romanom Naš Tone ne tone na satiričen način poglobila v družbene stereotipe o moških v zrelih letih. V romanu Niti koraka več pa je glavna junakinja ženska, ki se po tridesetih letih družbene samoizolacije odloči, da bo en ekstrem zamenjala z drugim – tik pred svojim petdesetim rojstnim dnem odrine na znamenito Jakobovo pot oz. Camino. Alenka Ziherl, kot se protagonistka imenuje, v sebi skriva mračno skrivnost v zvezi s tragično nesrečo, ki jo je v študentskih letih prikrajšala za partnerja. Na romanje se odpravi v upanju, da bo razčistila s svojimi občutki krivde in da bo odpustila materi, ki jo je v mladih letih zapustila. Čeprav si na začetku poti prigovarja, da je glavni razlog za ta izjemno naporni podvig sestrina bolezen, se na potovanju sooči s svojimi potlačenimi travmami, ki zaradi fizične in psihične utrujenosti vse bolj prihajajo do izraza: “Vse to in še več je bil Camino. Od jutra do večera hoja, med katero je na voljo ves čas tega sveta za samomrcvarjenje. Noge meljejo pot, glava življenjski cikel. Camino je premik v človekovo psiho. Ne gre za mističen, nerazložljiv vpliv Jakobove poti na človeka, temveč za prehod uma v stanje, ki mu je v vsakdanjiku zaradi hitrega življenja večinoma nedostopno.”

Roman Niti koraka več je po poglavjih razdeljen na posamezne geografske sklope, ki jih protagonistka po opravljenih 30 in več kilometrih na dan, s težavo prehodi. Na poti ji delajo družbo šarmanten Šved Roger, s katerim kmalu vzpostavita ambivalenten ljubezenski odnos, samosvoja zapeljivka Tanja, Francoz Pierre, ki za seboj vleče voziček s knjigami, in Poljak Vena, ki roma zaradi tesnobe ob sinovi smrti. Vidmarjeva se bolj kot v analizo odnosov med njimi poglablja v psihoanalizo glavne junakinje, ki ob hudem telesnem naporu in dopisovanju s sestro doživi številne notranje uvide. Camino je sprostil njena občutja in podprl zavedanje, da ni mogoče gojiti previsokih pričakovanj do sebe in do drugih: “Življenje je bilo nepopisno več od skupne vsote vsega, s čimer sem ga poskušala zapolniti. Bilo je vse tisto, kar mi je ušlo izpod nadzora. In vse, čemur sem se odrekla. Življenje so bili vsi, ki so odšli brez slovesa, da bi me razsrediščili. Prepustili sebi. Ali drugim.”

Ko se protagonistka vrne domov, nemudoma obišče očeta svojega že zdavnaj umrlega partnerja in mu prizna, da je bila soodgovorna za njegovo smrt. Med branjem romana se ne moremo znebiti občutka, da skupaj z njo stopamo na križev pot iskanja krščanskega sočutja in nenehnega razčiščevanja slabe vesti, ki se šele v zaključku obrne v nasprotni pol – v zavedanje, da je smrt sestavni del življenja in da se morajo občutki krivde umakniti volji do moči, ki jo protagonistka obudi s pomočjo nekdanjega učitelja veslanja in številnih samorefleksij, ki se ji porodijo v naravi. Čeprav se odloči, da se po sestrini smrti ne bo zavlekla v samopomilovanje, temveč bo prehodila še drugi del romarske poti, ji moč daje zavedanje, da je tam zunaj veliko nomadskih sotrpinov, ki gredo skozi iste faze žalovanja in iskanja samega sebe.

Roman Janje Vidmar Niti koraka več je več kot unikaten potopis o pokrajini in posameznih krajih. Je zlasti opis duševne pokrajine človeka, ki gre skozi različna psihična stanja, da bi znova začutil voljo do življenja in ljubezni. Da bi v sebi začutil živost in prebudil človeškost v svoji najbolj primarni obliki. Pri tem pa mora prehoditi vseh devet krogov Dantejevega pekla: se razžreti od občutkov krivde, dvoma in ljubosumja, se raztrgati od nepojmljive jeze in besa ter izjokati bolečino vseh sotrpinov, ki ji prekrižajo pot. Lahko rečemo, da je pisateljici uspelo prepričljivo in nadvse občutljivo prikazati, kako smo zgrajeni iz takšne snovi, kot so narejene naše sanje – Camino pa postane luciden hologram sanjskih projekcij, ki nas ženejo k premagovanju ovir, ki se na začetku zdijo povsem nepremagljive.


10.01.2022

Miklavž Komelj: Goreča knjiga

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja


10.01.2022

Giorgio Agamben: Moč misli

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Maja Moll


07.01.2022

Francoska depeša

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Sladičeva pica

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


07.01.2022

Ne glejte gor

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


03.01.2022

Primož Premzl: Zbirka Primoža Premzla

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bere Jure Franko.


03.01.2022

Klemen Pisk: Mamutova oporoka

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Matjaž Romih.


03.01.2022

Barbara Korun: Idioritmija

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bereta Maja Moll in Jure Franko.


03.01.2022

Muanis Sinanović: Najbolj grozen človek na svetu

»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović


03.01.2022

Nebesa

»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl


02.01.2022

Gremo v kino: Erotikon

»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin


28.12.2021

Pojedina pri Trimalhionu - Slovensko mladinsko gledališče

Po motivih Petronijevega Satirikona Premiera 27.12.2021 Igralska zasedba Daša Doberšek, Ivan Godnič, Klemen Kovačič, Janja Majzelj, Anja Novak, Ivan Peternelj, Robert Prebil, Matej Recer, Romana Šalehar, Vito Weis Režiserka Bojana Lazić Dramaturgija Slobodan Obradović Scenografija Zorana Petrov Kostumografija Maja Mirković Glasba Vladimir Pejković Koreografija Damjan Kecojević Svetovalka za jezik Mateja Dermelj Po srbskem prevodu Radmile Šalabalić prevedla Sonja Dolžan Oblikovanje svetlobe Bojana Lazić, Zorana Petrov Oblikovanje zvoka Silvo Zupančič Oblikovanje maske Nathalie Horvat Vodja predstave Liam Hlede Predstava Pojedina pri Trimalhionu, ki je premiero doživela na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča, na začetku sledi izvirnemu Petronijevemu besedilu, ki je nastalo v prvem stoletju našega štetja, a se kaj hitro prelomi v postdramsko komedijo. Predstavo je postavila na oder srbska režiserka Bojana Lazić, ogledala si jo je Ana Lorger – njeno besedilo bere Staša Grahek.


27.12.2021

Milan Kundera: Jacques in njegov gospodar

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.12.2021

Mathias Göritz: V nebesih dežuje

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Maja Moll


20.12.2021

Tadeja Krečič Scholten: Nikoli ni prepozno

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Aleksander Golja in Lidija Hartman.


20.12.2021

Jure Godler: Vohun, ki me je okužil

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bere Maja Moll


20.12.2021

Zagrebško gledališče mladih (ZKM): Eichmann v Jeruzalemu

Cankarjev dom / gostovanje 18. 12. 2021 Režija: Jernej Lorenci Dramaturgija: Matic Starina Scenografija: Branko Hojnik Kostumografija: Belinda Radulović Koreografija: Gregor Luštek Skladatelj: Branko Rožman Asistenti režiserja: Aleksandar Švabić, Rajna Racz in Tim Hrvaćanin Asistentki kostumografinje: Bernarda Popelar Lesjak in Marta Žegura Prevod: Nives Košir Igrajo: Katarina Bistrović Darvaš, Dado Ćosić, Frano Mašković, Mia Melcher, Pjer Meničanin, Rakan Rushaidat, Lucija Šerbedžija, Vedran Živolić Sinoči je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma s predstavo Eichmann v Jeruzalemu gostovalo Zagrebško gledališče mladih. Izhodišče predstave v režiji Jerneja Lorencija je poročilo Hannah Arendt o sojenju organizatorju holokavsta Adolfu Eichmannu, ki ga uprizoritev širi s številnimi viri pričevanj in igralskimi osebnim zgodbami. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: ZKM


17.12.2021

Mala scena MGL - Barbara Zemljič: Olje črne kumine

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili dramo sodobne slovenske avtorice Barbare Zemljič Olje črne kumine. Gre za povsem sveže delo, ki ga je Zemljičeva sama tudi režirala. O usklajevanju vlog avtorice in režiserke Barbara Zemljič med drugim pove, da vedno poskuša zaključiti pisanje, preden gre v fazo režije, ker ji preprosto deluje drug del možganov: ko enkrat razmišlja o slikah, ne more več razmišljati o besedah, pravi. premiera: 16. december 2021 Režiserka Barbara Zemljič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Miha Petric Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jure Henigman, Bernarda Oman, Karin Komljanec, Gaber K. Trseglav, Matej Zemljič k. g. Foto: Peter Giodani


17.12.2021

Mike Bartlett: Klinc

Mike Bartlett: Klinc Prevajalka Tina Mahkota Režiser Peter Petkovšek Dramaturg Urban Zorko Scenografka Sara Slivnik Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Peter Žargi Lektorica Živa Čebulj Oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak Igrajo: John Urban Kuntarič M Aljoša Koltak Ž Maša Grošelj O Branko Završan Premiera 3. decembra 2021 NAPOVED: Tretjega decembra je bila v celjskem gledališču premiera drame sodobnega angleškega dramatika Mikea Bartletta z naslovom KLINC v gibkem prevodu Tine Mahkota. Debut na slovenskih odrih pa je doživel tudi mladi gledališki režiser Peter Petkovšek, doslej delujoč le v tujini.Ponovitev si je te dni ogledala Vilma Štritof. Foto: Jaka Babnik


13.12.2021

Simona Semenič: Tri igre za punce

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere: Eva Longyka Marušič


Stran 43 od 97
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov