Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
1. koncert, 12. 11. 2021, Slovenska filharmonija | Magdalena Cerezo Falces (klavir), Ansambel Foruma nove glasbe, Leonhard Garms (dirigent)
Forum nove glasbe se je lani pojavil z željo nadaljevati tradicijo pred leti ugaslih jesenskih Slowindovih festivalov sodobne glasbe. Ohranili so koncertni cikel pod vodstvom gostujočega umetnika in v luči njegove izbrane teme, predkoncertne pogovore in delavnico, podobno kot Slowind v nekaterih edicijah, se tudi Forum širi v nove prostore, nova pa so povezovanja, na primer z Zavodom Sploh in postopoma tudi tematski poudarki, ki pogosteje povezujejo glasbo s sodobno življenjsko izkušnjo. V tem je velik potencial pobude za nov festival.
Letošnji Forum nove glasbe tematizira glasbo v medijskem prepletu, predstavlja tradicionalno kompozicijo v kontekstu sodobnih tehnologij in izkušnjo življenja v svetu zvočnikov, ekranov in vmesnikov. Vendar pa se je uvodni koncert še zadržal v mejah klasičnega, s tremi skladatelji, glasbeno ikono 20. stoletja Iannisom Xenakisom, posebnim nemškim skladateljem starejše generacije Rolfom Riehmom in s kozmopolitskim slovenskim sodobnim skladateljem Urošem Rojkom. V središču programa je bila Riehmova skladba, ki s prostorsko razporejeno zasedbo in razmerji med izjemno gostim in tihotnim materialom, akcijo in kontemplacijo tematizira situacijo Stephena Hawkinga, njegovo negibno telo, a hkrati divje neugnan miselni svet tega slavnega astrofizika. Pianistka Magdalena Cerezo Falces, ki je izvedla najvirtuoznejši del Riehmove skladbe, je to storila suvereno, s pozornostjo do detajla in hkrati močjo, telesnostjo izpostavljenega parta. Vendarle pa je bila ključna umetniška moč koncerta v kolektivu, v ansamblu Foruma nove glasbe. V veselje je bilo poslušati v resnici priložnostno zbran domači ansambel, ki je v treh zahtevnih delih našel lepoto in razvil vso kompleksnost sodobnega instrumentalnega zvoka. Xenakisova Anaktoria je postala muzikalno delo, v katerem kromatične linije in gosti tonski oblaki začenjajo spominjati na muzikalnost stare glasbe, na ekspresivne sole in mogočne tuttije klasicizma, izpovednost romantike. Tudi Rojkova Neofonía, skladba posvečena domačemu ansamblu s tem imenom, je s spektralnimi potezami in zvočnimi ukanami, v ansambelski zvok prenesenimi iz elektroakustične glasbe s forumskim ansamblom zvenela izjemno sočno, glasbeniki so prepoznali skladateljev željen učinek in strukturo njegovega toka, skratka, skladba je naletela na razumevanje, željo in, tako se je zdelo, veselje ob igranju.
To je prepoznalo in lepo nagradilo tudi občinstvo. Oboje, odlična izvedba ansambla in odziv poslušalcev lanskemu prek spleta izvedenemu Forumu nove glasbe odpira lepo pot naprej. Festival se nadaljuje v soboto z dvema koncertoma in tudi treni novitetami Aleksandre Bajde, Tomaža Groma in Nine Dragičević.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
1. koncert, 12. 11. 2021, Slovenska filharmonija | Magdalena Cerezo Falces (klavir), Ansambel Foruma nove glasbe, Leonhard Garms (dirigent)
Forum nove glasbe se je lani pojavil z željo nadaljevati tradicijo pred leti ugaslih jesenskih Slowindovih festivalov sodobne glasbe. Ohranili so koncertni cikel pod vodstvom gostujočega umetnika in v luči njegove izbrane teme, predkoncertne pogovore in delavnico, podobno kot Slowind v nekaterih edicijah, se tudi Forum širi v nove prostore, nova pa so povezovanja, na primer z Zavodom Sploh in postopoma tudi tematski poudarki, ki pogosteje povezujejo glasbo s sodobno življenjsko izkušnjo. V tem je velik potencial pobude za nov festival.
Letošnji Forum nove glasbe tematizira glasbo v medijskem prepletu, predstavlja tradicionalno kompozicijo v kontekstu sodobnih tehnologij in izkušnjo življenja v svetu zvočnikov, ekranov in vmesnikov. Vendar pa se je uvodni koncert še zadržal v mejah klasičnega, s tremi skladatelji, glasbeno ikono 20. stoletja Iannisom Xenakisom, posebnim nemškim skladateljem starejše generacije Rolfom Riehmom in s kozmopolitskim slovenskim sodobnim skladateljem Urošem Rojkom. V središču programa je bila Riehmova skladba, ki s prostorsko razporejeno zasedbo in razmerji med izjemno gostim in tihotnim materialom, akcijo in kontemplacijo tematizira situacijo Stephena Hawkinga, njegovo negibno telo, a hkrati divje neugnan miselni svet tega slavnega astrofizika. Pianistka Magdalena Cerezo Falces, ki je izvedla najvirtuoznejši del Riehmove skladbe, je to storila suvereno, s pozornostjo do detajla in hkrati močjo, telesnostjo izpostavljenega parta. Vendarle pa je bila ključna umetniška moč koncerta v kolektivu, v ansamblu Foruma nove glasbe. V veselje je bilo poslušati v resnici priložnostno zbran domači ansambel, ki je v treh zahtevnih delih našel lepoto in razvil vso kompleksnost sodobnega instrumentalnega zvoka. Xenakisova Anaktoria je postala muzikalno delo, v katerem kromatične linije in gosti tonski oblaki začenjajo spominjati na muzikalnost stare glasbe, na ekspresivne sole in mogočne tuttije klasicizma, izpovednost romantike. Tudi Rojkova Neofonía, skladba posvečena domačemu ansamblu s tem imenom, je s spektralnimi potezami in zvočnimi ukanami, v ansambelski zvok prenesenimi iz elektroakustične glasbe s forumskim ansamblom zvenela izjemno sočno, glasbeniki so prepoznali skladateljev željen učinek in strukturo njegovega toka, skratka, skladba je naletela na razumevanje, željo in, tako se je zdelo, veselje ob igranju.
To je prepoznalo in lepo nagradilo tudi občinstvo. Oboje, odlična izvedba ansambla in odziv poslušalcev lanskemu prek spleta izvedenemu Forumu nove glasbe odpira lepo pot naprej. Festival se nadaljuje v soboto z dvema koncertoma in tudi treni novitetami Aleksandre Bajde, Tomaža Groma in Nine Dragičević.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Maja Moll in Jure Franko.
Avtor recenzije: Marjan Kovačević Beltram Bere Igor Velše
Civilizacija ekonomskega determinizma, denarne transakcije v jedru odnosov med ljudmi, odrekanje človeškosti v procesih dehumanizacije, figura odvečnega človeka ...
Izvrstna Nina Noč kot Julija v novi preobleki baletne klasike Romeo in Julija
NAPOVED: Na velikem odru ljubljanske Drame je bila sinoči premiera in krstna izvedba novega slovenskega besedila z naslovom Vse OK. Napisala ga je Simona Hamer, dramaturginja in dramatičarka, ki je bila za to dramo leta 2020 nominirana za Grumovo nagrado. Vse OK je režiral in koreografiral Matjaž Farič, dramaturginja je bila Staša Prah, scenograf Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj, nastopa deset igralcev ljubljanske Drame. Na premieri je bila Tadeja Krečič: Simona Hamer: Vse OK Premiera krstna izvedba: 16. 2. 2022 REŽISER Matjaž Farič DRAMATURGINJA Staša Prah SCENOGRAF Marko Japelj KOSTUMOGRAF Alan Hranitelj SKLADATELJ Damir Urban KOREOGRAF Matjaž Farič OBLIKOVALEC SVETLOBE Borut Bučinel LEKTOR Arko ASISTENTKA KOSTUMOGRAFA Ana Janc ASISTENTKA REŽISERJA (ŠTUDIJSKO) Lara Ekar Grlj Igralska zasedba Klemen Janežič Gregor Benjamin Krnetić Aljaž Tina Resman Rebeka Nejc Cijan Garlatti Leon Barbara Cerar Tanja Tina Vrbnjak Mihaela Saša Mihelčič Maja Saša Tabaković Časomerec Maša Derganc Lili Valter Dragan Franci
Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Avtorica recenzije: Veronika Šoster Bereta: Eva Longyka Marušič in Igor Velše
Prešernovo gledališče Kranj Avtorski projekt: Zadnji naj ugasne luč, premiera 10. 2. 2022 Režiser: Dorian Šilec Petek Likovna podoba: FrešTreš Scenografinja: Nika Curk Skladatelj: Laren Polič Zdravič Kostumografinja: Tina Bonča Igrajo: Vesna Jevnikar Doroteja Nadrah Vesna Pernarčič Miha Rodman Vesna Slapar Aljoša Ternovšek Umetniška sodelavka: Maja Cerar Dramaturška svetovalka: Staša Prah Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske: Matej Pajntar Napoved: Kot tretjo premiero sezone so v Prešernovem gledališču Kranj sinoči uprizorili avtorski projekt Zadnji naj ugasne luč, ki ga je režiral Dorian Šilec Petek, nastal pa je v skupni produkciji s Kinom Šiška. Umetniška sodelavka je bila Maja Cerar, dramaturška svetovalka Staša Prah. Na premieri je bila Tadeja Krečič
Katarina Morano: Usedline 2021 Drama Krstna uprizoritev Premiera: 9. februar 2022 Režiser Žiga Divjak Dramaturginja Katarina Morano Scenograf Igor Vasiljev Kostumografka Tina Pavlović Avtor glasbe Blaž Gracar Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Mirjam Korbar, Jana Zupančič, Iztok Drabik Jug, Mojca Funkl, Matej Puc, Lotos Vincenc Šparovec, Lara Wolf S krstno izvedbo igre Usedline se je v Mestnem gledališču ljubljanskem začel Mednarodni / regionalni festival RUTA grupa Triglav. Dramatičarka Katarina Morano in režiser Žiga Divjak sta uveljavljen gledališki tandem; o ustvarjanju nove predstave režiser Žiga Divjak med drugim pove, da so skušali iskati "kaj je tisto, kar je izrečeno, in kaj je tisto, kar je neizrečeno, pa vendar na neki način povedano, kaj pa dejansko še ne more biti ubesedeno, ampak je tam nekje prisotno, in ravno ko bi moralo biti izgovorjeno, je neizgovorjeno". Na fotografiji: Iztok Drabik Jug, Lara Wolf, Matej Puc, Jana Zupančič, Mojca Funkl, Lotos Vincenc Šparovec. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/usedline/#gallery-1154-1
Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.
Avtorica recenzije: Staša Grahek Bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič.
Avtor recenzije: Matej Bogataj Bereta Bernard Stramič in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov