Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
1. koncert, 12. 11. 2021, Slovenska filharmonija | Magdalena Cerezo Falces (klavir), Ansambel Foruma nove glasbe, Leonhard Garms (dirigent)
Forum nove glasbe se je lani pojavil z željo nadaljevati tradicijo pred leti ugaslih jesenskih Slowindovih festivalov sodobne glasbe. Ohranili so koncertni cikel pod vodstvom gostujočega umetnika in v luči njegove izbrane teme, predkoncertne pogovore in delavnico, podobno kot Slowind v nekaterih edicijah, se tudi Forum širi v nove prostore, nova pa so povezovanja, na primer z Zavodom Sploh in postopoma tudi tematski poudarki, ki pogosteje povezujejo glasbo s sodobno življenjsko izkušnjo. V tem je velik potencial pobude za nov festival.
Letošnji Forum nove glasbe tematizira glasbo v medijskem prepletu, predstavlja tradicionalno kompozicijo v kontekstu sodobnih tehnologij in izkušnjo življenja v svetu zvočnikov, ekranov in vmesnikov. Vendar pa se je uvodni koncert še zadržal v mejah klasičnega, s tremi skladatelji, glasbeno ikono 20. stoletja Iannisom Xenakisom, posebnim nemškim skladateljem starejše generacije Rolfom Riehmom in s kozmopolitskim slovenskim sodobnim skladateljem Urošem Rojkom. V središču programa je bila Riehmova skladba, ki s prostorsko razporejeno zasedbo in razmerji med izjemno gostim in tihotnim materialom, akcijo in kontemplacijo tematizira situacijo Stephena Hawkinga, njegovo negibno telo, a hkrati divje neugnan miselni svet tega slavnega astrofizika. Pianistka Magdalena Cerezo Falces, ki je izvedla najvirtuoznejši del Riehmove skladbe, je to storila suvereno, s pozornostjo do detajla in hkrati močjo, telesnostjo izpostavljenega parta. Vendarle pa je bila ključna umetniška moč koncerta v kolektivu, v ansamblu Foruma nove glasbe. V veselje je bilo poslušati v resnici priložnostno zbran domači ansambel, ki je v treh zahtevnih delih našel lepoto in razvil vso kompleksnost sodobnega instrumentalnega zvoka. Xenakisova Anaktoria je postala muzikalno delo, v katerem kromatične linije in gosti tonski oblaki začenjajo spominjati na muzikalnost stare glasbe, na ekspresivne sole in mogočne tuttije klasicizma, izpovednost romantike. Tudi Rojkova Neofonía, skladba posvečena domačemu ansamblu s tem imenom, je s spektralnimi potezami in zvočnimi ukanami, v ansambelski zvok prenesenimi iz elektroakustične glasbe s forumskim ansamblom zvenela izjemno sočno, glasbeniki so prepoznali skladateljev željen učinek in strukturo njegovega toka, skratka, skladba je naletela na razumevanje, željo in, tako se je zdelo, veselje ob igranju.
To je prepoznalo in lepo nagradilo tudi občinstvo. Oboje, odlična izvedba ansambla in odziv poslušalcev lanskemu prek spleta izvedenemu Forumu nove glasbe odpira lepo pot naprej. Festival se nadaljuje v soboto z dvema koncertoma in tudi treni novitetami Aleksandre Bajde, Tomaža Groma in Nine Dragičević.
V petek se je v Slovenski filharmoniji začel drugi Forum nove glasbe. Tokrat festival napoveduje moto Glasba in mediji, program pa je oblikovala skladateljica Iris ter Schiphorst. Z uvodnega koncerta festivala, na katerem je nastopil ansambel Foruma nove glasbe z dirigentom Leonhardom Garmsom in gosti, poroča Primož Trdan.
1. koncert, 12. 11. 2021, Slovenska filharmonija | Magdalena Cerezo Falces (klavir), Ansambel Foruma nove glasbe, Leonhard Garms (dirigent)
Forum nove glasbe se je lani pojavil z željo nadaljevati tradicijo pred leti ugaslih jesenskih Slowindovih festivalov sodobne glasbe. Ohranili so koncertni cikel pod vodstvom gostujočega umetnika in v luči njegove izbrane teme, predkoncertne pogovore in delavnico, podobno kot Slowind v nekaterih edicijah, se tudi Forum širi v nove prostore, nova pa so povezovanja, na primer z Zavodom Sploh in postopoma tudi tematski poudarki, ki pogosteje povezujejo glasbo s sodobno življenjsko izkušnjo. V tem je velik potencial pobude za nov festival.
Letošnji Forum nove glasbe tematizira glasbo v medijskem prepletu, predstavlja tradicionalno kompozicijo v kontekstu sodobnih tehnologij in izkušnjo življenja v svetu zvočnikov, ekranov in vmesnikov. Vendar pa se je uvodni koncert še zadržal v mejah klasičnega, s tremi skladatelji, glasbeno ikono 20. stoletja Iannisom Xenakisom, posebnim nemškim skladateljem starejše generacije Rolfom Riehmom in s kozmopolitskim slovenskim sodobnim skladateljem Urošem Rojkom. V središču programa je bila Riehmova skladba, ki s prostorsko razporejeno zasedbo in razmerji med izjemno gostim in tihotnim materialom, akcijo in kontemplacijo tematizira situacijo Stephena Hawkinga, njegovo negibno telo, a hkrati divje neugnan miselni svet tega slavnega astrofizika. Pianistka Magdalena Cerezo Falces, ki je izvedla najvirtuoznejši del Riehmove skladbe, je to storila suvereno, s pozornostjo do detajla in hkrati močjo, telesnostjo izpostavljenega parta. Vendarle pa je bila ključna umetniška moč koncerta v kolektivu, v ansamblu Foruma nove glasbe. V veselje je bilo poslušati v resnici priložnostno zbran domači ansambel, ki je v treh zahtevnih delih našel lepoto in razvil vso kompleksnost sodobnega instrumentalnega zvoka. Xenakisova Anaktoria je postala muzikalno delo, v katerem kromatične linije in gosti tonski oblaki začenjajo spominjati na muzikalnost stare glasbe, na ekspresivne sole in mogočne tuttije klasicizma, izpovednost romantike. Tudi Rojkova Neofonía, skladba posvečena domačemu ansamblu s tem imenom, je s spektralnimi potezami in zvočnimi ukanami, v ansambelski zvok prenesenimi iz elektroakustične glasbe s forumskim ansamblom zvenela izjemno sočno, glasbeniki so prepoznali skladateljev željen učinek in strukturo njegovega toka, skratka, skladba je naletela na razumevanje, željo in, tako se je zdelo, veselje ob igranju.
To je prepoznalo in lepo nagradilo tudi občinstvo. Oboje, odlična izvedba ansambla in odziv poslušalcev lanskemu prek spleta izvedenemu Forumu nove glasbe odpira lepo pot naprej. Festival se nadaljuje v soboto z dvema koncertoma in tudi treni novitetami Aleksandre Bajde, Tomaža Groma in Nine Dragičević.
Avtorica recenzije: Gaja Pöschl Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.
Leta 2011 je pri založbi Modrijan izšla knjiga Andreja Inkreta z naslovom In stoletje bo zardelo ter podnaslovom Kocbek, življenje in delo. Gre za izčrpno monografijo na več kot šest sto straneh o življenju, delu, misli in literaturi Edvarda Kocbeka, pesnika, pisatelja, prevajalca, politika, enega največjih književnih ustvarjalcev dvajsetega stoletja; pokončne, vendar tragične politične figure, ker ga je komunistična partija izrabila in izigrala. Del Kocbekove usode je režiser Matjaž Berger na osnovi Inkretove knjige spremenil v gledališko predstavo, maja postavljeno v grajskem atriju galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, v petek in soboto pa v ljubljanske Križanke kot del festivala. Prvo ljubljansko premiero, nastalo v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom iz Ljubljane in Galerijo Božidar Jakac, si je ogledala Tadeja Krečič: Andrej Inkret: IN STOLETJE BO ZARDELO. PRIMER KOCBEK Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater in SNG Nova Gorica; v sodelovanju s Cankarjevim domom, Ljubljana, in Galerijo Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki Režija: Matjaž Berger Adaptacija besedila: Eva Mahkovic, Matjaž Berger Glasba: Duo Silence Koreografija: Gregor Luštek Scenografija: Simon Žižek, Matjaž Berger Oblikovanje videa: Iztok H. Šuc, Gašper Vovk, Gašper Brezovar Kostumografija: Peter Movrin, Metod Črešnar Lektura: Živa Čebulj Asistenca kostumografije: Nataša Recer Oblikovanje kreative: Eva Mlinar Igrajo: Borut Doljšak Peter Harl Anuša Kodelja / alternacija: Barbara Ribnikar Matija Rupel Mario Dragojević Vitorija Zdovc Timotej Novaković Gregor Podričnik Lovro Zafred Gregor Čušin Pavle Ravnohrib Janez Hočevar Gal Žižek
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bere Matjaž Romih in Lidija Hartman.
Neveljaven email naslov