Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jernej Mlekuž: ABCČĆ migracij

29.11.2021

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Jure Franko.

Ljubljana : Založba ZRC, 2021

Kulturolog in geograf dr. Jernej Mlekuž, avtor že več študij na temo migracij in izseljenstva, je svoje delo ABCČĆ migracij označil za nekakšen ”pozerski abecednik, ki bi rad dobil več pozornosti, kot si jo zasluži”, kar ni daleč od resnice, in pripisal, da je ”priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja”. Temu ustrezno snov razvršča po geslih, kot so Biti migrant, Poti migrantov, Kultura in migracije, Ekonomske migracije, Spol in migracije, Zgodbe in migracije, Združevanje migrantov ... Sprašuje se, kdo so migranti, predvsem pa, kaj pomeni biti migrant. Migracije je označil za odklon, anomalijo od sreče, blaginje in drugih reči, h katerim večinoma neuspešno teži človeška vrsta. To v svojem za strokovno delo dokaj nenavadnem, a slikovitem in duhovitem jeziku ponazarja s primerjavo:

”Če ne bi stopil opičnjak na nevarna savanska tla, bi še zmeraj zobali sladko sadje v prijetni senci varnih krošenj. In če se ne bi prvi migranti odpravili na dolgo in neznano pot, bi še vedno bežali pred levi. Nikoli ne bi slišali Devete simfonije, se igrali s pokemoni in se jezili na gin tonik brez ledu.”

Človeški rod se je zaradi najrazličnejših razlogov selil ali preseljeval v vseh časih in s seboj prenašal tako pozitivne kot negativne posledice. Mlekuž ugotavlja, da so migracije zelo kompleksen, raznovrsten in zapleten pojav. Po njegovih besedah ”vključujejo, združujejo, mešajo, spreminjajo, dodajajo, oplajajo, razbijajo ... ekonomske, politične, družbene, demografske, kulturne, ekološke, jezikovne ... pojave, vidike”. Je pa seveda vse kaj drugega biti begunec iz Sirije, kjer ”namesto javne razsvetljave razsvetljujejo plameni bomb”, kot biti migrant z imuniteto na tujem veleposlaništvu. Ob tem se sprašuje ne le o homo sapiensu, marveč tudi o homo politicusu, vlogi medijev pri obravnavi migracij ali beguncev, o nacionalizu in rasizmu.

Pomembna avtorjeva ugotovitev je tudi, da migracije niso nikoli končane. Pri tem med drugim navaja slovenske povratnike iz Argentine, med katerimi so bili tudi poznejši predsednik vlade, kardinal in eden najboljših poznavalcev nogometa. Eden od ljudi, ki so se naselili v Sloveniji, pa pravi, da mu izraz povratnik nikakor ne ustreza, saj ni nikoli šel iz Slovenije. ”Sem rojen v Argentini in sem prišel v Slovenijo kot domovino mojih starih staršev.” To so seveda skrajni primeri, a avtor ne prezre niti vračanja delavcev na tujem na stara leta.

V abecedniku migracij je seveda mogoče najti še marsikatero geslo, predvsem pa so njegova popestritev različne zgodbe, saj so migracije po Mlekuževih besedah prav stkane iz vsemogočih zgodb. Nič manjše teže pa nima slikovno gradivo – od razglednic in ilustracij do stripov.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Jernej Mlekuž: ABCČĆ migracij

29.11.2021

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Jure Franko.

Ljubljana : Založba ZRC, 2021

Kulturolog in geograf dr. Jernej Mlekuž, avtor že več študij na temo migracij in izseljenstva, je svoje delo ABCČĆ migracij označil za nekakšen ”pozerski abecednik, ki bi rad dobil več pozornosti, kot si jo zasluži”, kar ni daleč od resnice, in pripisal, da je ”priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja”. Temu ustrezno snov razvršča po geslih, kot so Biti migrant, Poti migrantov, Kultura in migracije, Ekonomske migracije, Spol in migracije, Zgodbe in migracije, Združevanje migrantov ... Sprašuje se, kdo so migranti, predvsem pa, kaj pomeni biti migrant. Migracije je označil za odklon, anomalijo od sreče, blaginje in drugih reči, h katerim večinoma neuspešno teži človeška vrsta. To v svojem za strokovno delo dokaj nenavadnem, a slikovitem in duhovitem jeziku ponazarja s primerjavo:

”Če ne bi stopil opičnjak na nevarna savanska tla, bi še zmeraj zobali sladko sadje v prijetni senci varnih krošenj. In če se ne bi prvi migranti odpravili na dolgo in neznano pot, bi še vedno bežali pred levi. Nikoli ne bi slišali Devete simfonije, se igrali s pokemoni in se jezili na gin tonik brez ledu.”

Človeški rod se je zaradi najrazličnejših razlogov selil ali preseljeval v vseh časih in s seboj prenašal tako pozitivne kot negativne posledice. Mlekuž ugotavlja, da so migracije zelo kompleksen, raznovrsten in zapleten pojav. Po njegovih besedah ”vključujejo, združujejo, mešajo, spreminjajo, dodajajo, oplajajo, razbijajo ... ekonomske, politične, družbene, demografske, kulturne, ekološke, jezikovne ... pojave, vidike”. Je pa seveda vse kaj drugega biti begunec iz Sirije, kjer ”namesto javne razsvetljave razsvetljujejo plameni bomb”, kot biti migrant z imuniteto na tujem veleposlaništvu. Ob tem se sprašuje ne le o homo sapiensu, marveč tudi o homo politicusu, vlogi medijev pri obravnavi migracij ali beguncev, o nacionalizu in rasizmu.

Pomembna avtorjeva ugotovitev je tudi, da migracije niso nikoli končane. Pri tem med drugim navaja slovenske povratnike iz Argentine, med katerimi so bili tudi poznejši predsednik vlade, kardinal in eden najboljših poznavalcev nogometa. Eden od ljudi, ki so se naselili v Sloveniji, pa pravi, da mu izraz povratnik nikakor ne ustreza, saj ni nikoli šel iz Slovenije. ”Sem rojen v Argentini in sem prišel v Slovenijo kot domovino mojih starih staršev.” To so seveda skrajni primeri, a avtor ne prezre niti vračanja delavcev na tujem na stara leta.

V abecedniku migracij je seveda mogoče najti še marsikatero geslo, predvsem pa so njegova popestritev različne zgodbe, saj so migracije po Mlekuževih besedah prav stkane iz vsemogočih zgodb. Nič manjše teže pa nima slikovno gradivo – od razglednic in ilustracij do stripov.


16.11.2020

Boris Kolar: Trinajst

Avtorica recenzije: Katarina Mahnič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


16.11.2020

Marija Stanonik: Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (1515-1918)

Avtor recenzije: Milan Vogel Bere Jure Franko.


16.11.2020

Katarina Gomboc Čeh: Naselili smo se v tkanine

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.


16.11.2020

Italijanski Martin Eden in ruski Dragi tovariši!

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Mandibule

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Undine

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Martin Eden

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Perspektive - Asistentka in Gagarine

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Greta in Koronacija

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


16.11.2020

Koronacija

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


09.11.2020

Franjo Frančič: Zlatolaska

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


09.11.2020

Andrej Brvar: Fusnote

Avtor recenzije: Goran Dekleva Bereta Jure Franko in Barbara Zupan.


09.11.2020

Emanuele Trevi

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Jure Franko.


09.11.2020

Miha Kovač: Berem, da se poberem

Avtor recenzije: Iztok Ilich Bereta Barbara Zupan in Jure Franko.


02.11.2020

Jernej Juren: Ekoton

Avtor recenzije: Matej Bogataj Bere Aleksander Golja


02.11.2020

Maja Vidmar: Pojavi

Avtor recenzije: Peter Semolič Bereta Aleksander Golja in Barbara Zupan


02.11.2020

Alma Karlin: Daljna ženska

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bereta Jure Franko in Mateja Perpar.


02.11.2020

Muriel Spark: Zlata leta gospodične Jean Brodie

Avtorica recenzije: Maja Žvokelj Bere Barbara Zupan


26.10.2020

Velibor Čolić: Priročnik za izgnance

Avtor recenzije: Marko Golja Bere Jure Franko.


26.10.2020

Uroš Zupan: Sanjska knjuiga

Avtor recenzije: Aljaž Koprivnikar Bereta Maja Moll in Jure Franko.


Stran 64 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov