Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Lajos Bence: Furijasta generacija

29.11.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021

Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.

V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:

„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“

Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.

Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:

„In če si na tujem, si na tujem,  včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“

Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.


Ocene

2005 epizod


Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.

Lajos Bence: Furijasta generacija

29.11.2021

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Prevedel Bela Szomi Kralj; Pekel : Zavod Volosov hram, 2021

Lajos Bence se je rodil leta 1956 v Genterovcih blizu Lendave. V študijskih letih se je ukvarjal z madžarsko književnostjo in leta 1994 doktoriral na Fakulteti Loránda Eötvösa. Disertacija obravnava prekmurske Madžare, njihovo literarno, družbeno-politično in kulturno dejavnost ter prizadevanje za ohranitev narodne skupnosti in izoblikovanje narodne identitete. Služboval je na več prekmurskih srednjih šolah, predaval na mariborski Pedagoški fakulteti, bil je urednik pri različnih dvojezičnih revijah in opravljal novinarski poklic. Poleg znanstvenih publikacij je objavljal tudi pesniške zbirke. Izbor iz njih je leta 2011 izšel v zbirki z naslovom Vzklit iz kamna. Prejel je tudi kar nekaj madžarskih nagrad in priznanj.

V knjigi Furijasta generacija je zbranih štiriintrideset kratkih proznih zapisov. Furije so antične mitološke figure, ki poosebljajo maščevalnost, Bencejeve zgodbe pa potisnejo v ospredje neučakanost, upornost in divjost, celo neprilagojenost. V zgodbi Veliki met – novi načrti Ringa je izpostavljen lik, ki prevzame ime po bobnarju liverpoolske glasbene skupine in v slogu beat generacije povzroča okolici nevšečnosti. V takšnem slogu živi tudi lik Sany:

„Mladi umetnik, znanilec svoboščin, se kljub obveznemu članstvu v partiji ni želel odreči bohemskemu načinu življenja, saj so v 70-ih, na sestankih sindikata in partijskih celic, botrovani z diktiranjem partijske poslušnosti, bili zelo pogosti njegovi izpadi.“

Takšna vsebina narekuje tudi primeren slog pisanja, ki se spogleduje z novinarskim pristopom, saj so domala vsi nastopajoči liki predstavljeni le skozi dogodke in pripetljaje in niso ne psihološko ne kako drugače izdelani. A tovrsten način ni slabost. Je pač način, ki furijavost prepozna za slikanje občutja, s katerim pisatelj doseže učinek trenutnosti in gre še dlje: v ironiziranje. Prav ironična distanca je glavni suspenz teh besedil. Najsi pisatelj niza spomine na prednike, na svoje otroštvo, nekdanje znance in prijatelje ali opisuje svoje pedagoške izkušnje, vedno je v ospredju posledica introspekcije, kar se kaže v obilju zapoznelih spoznanj. S takšnim načinom pisanja se Lajos Bence zelo približuje kritičnemu pisanju o družbi, ki jo zaznamuje implicitna represija politične narave in le eksces je nekakšen dokaz za življenje. A eksces ni povzročen namerno, ampak je skorajda naraven proces, ki so mu liki izpostavljeni, tako da v teh zgodbicah ni moralnih oporekanj. Okolje in družba vse sprejmeta kot danosti, s katerimi se sobiva. Glede na pisateljevo siceršnje ukvarjanje s sobivanjem različnih narodov v Prekmurju je takšen izhod tudi pričakovan. Pripovedi Lajosa Benceja so v tem smislu dragocena pridobitev, saj svojstveno dopolnjujejo poglede prekmurskih pisateljev, ki se ukvarjajo s podobno tematiko.

Spremno besedo h knjigi je prispeval urednik Robert Titan Felix in ima naslov Furijasta generacija v sotočju svetov. V njej je izpostavljena vloga tujosti, kar konstatira zelo preprosto:

„In če si na tujem, si na tujem,  včasih bolj, včasih manj dobrodošel, a tega dejstva, da si na tujem, ni mogoče zaobiti.“

Toda tujosti kot izraza vpetosti v tukaj in zdaj ni, zato je knjiga Furijasta generacija pravšnja za seznanjanje s sprotnim učenjem sobivanja.


24.09.2021

Joe Orton: Norišnica d.o.o.

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


20.09.2021

Rok Viličnik: Šrapneli

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Saša Stanišić: Čigav si

Avtor recenzije: Mare Cestnik Bere Ivan Lotrič.


20.09.2021

Robert Simonišek: Pejsaži

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


20.09.2021

Jernej Dirnbek: Tramp

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


19.09.2021

LGL: Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom

Literarne, gledališke, glasbene in filmske ocene.


17.09.2021

LGL: Moj dedek je bil češnjevo drevo

V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči premierno uprizorili senčno predstavo z naslovom Moj dedek je bil češnjevo drevo italijanske avtorice Angele Nanetti, medtem ko je gledališka priredba nastala v režiji italijanskega režiserja Fabrizia Montecchija.


13.09.2021

Urša Zabukovec: Levo oko, desno oko

Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere Ivan Lotrič.


13.09.2021

Peter Kolšek: Neslišna navodila

Avtorica recenzije: Nada Breznik Bereta Barbara Zupan in Ivan Lotrič.


13.09.2021

Mirt Komel: Detektiv Dante

Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere Ivan Lotrič.


13.09.2021

Mateja Gomboc: Balada o drevesu

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Barbara Zupan


10.09.2021

MGL - Hanoh Levin: Zimska poroka

Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega so novo, spet negotovo sezono – naslovili so jo Velika pričakovanja – začeli z uprizoritvijo igre Zimska poroka izraelskega avtorja Hanoha Levina, ki je živel med letoma 1943 in 1999. Igro iz leta 1978 je prevedel Klemen Jelinčič Boeta; v njenem središču je poroka; toda ko v priprave nanjo vdre novica o smrti in pogrebu, ta igra, tako režiser Matjaž Zupančič, "postane en sam beg, seveda beg poroke pred pogrebom, beg dobre novice pred slabo novico, beg svatov pred pogrebcem, na nek način bi lahko rekli beg vseh pred smrtjo ". Prva slovenska uprizoritev Premiera 9. september 2021 Prevajalec Klemen Jelinčič Boeta Režiser Matjaž Zupančič Dramaturginja Ira Ratej Scenografka Janja Korun Kostumografka Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe Jani Kovačič Svetovalka za gib Veronika Valdes Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Gašper Zidanič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Viktorija Bencik Emeršič, Iva Krajnc Bagola, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Mojca Funkl, Nina Rakovec, Gal Oblak, Matic Lukšič Na fotografiji: Lotos Vincenc Šparovec, Jožef Ropoša, Lara Wolf, Iva Krajnc Bagola, Mirjam Korbar, Tomo Tomšič, Gašper Jarni (avtor Peter Giodani)


06.09.2021

Ana Pepelnik: Treš

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Aleksander Golja


06.09.2021

Franjo Frančič: V kraljestvu nove države

Avtor recenzije: Andrej Lutman Bere Ivan Lotrič.


06.09.2021

Brina Svit: Ne želi si lahke poti

Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Jasna Rodošek in Aleksander Golja.


06.09.2021

Marcel Štefančič: Slovenski sen

Avtorica recenzije: Tonja Jelen Bere Jasna Rodošek.


04.09.2021

In podgana se je smejala

3. septembra je bila v celjskem gledališču prva premiera letošnje sezone z naslovom IN PODGANA SE JE SMEJALA znane izraelske avtorice Nave Semel. Zasedba: Prevajalka in avtorica dramatizacije Tina Kosi Prevajalec songov Milan Dekleva Režiser Yonatan Esterkin Dramaturginja Tina Kosi Scenografka Urša Vidic Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe in korepetitor Leon Firšt Lektor Jože Volk Oblikovalci svetlobe Uroš Gorjanc, Ian A. Brooks, Yonatan Esterkin Oblikovalec videa Atej Tutta Igrajo Duhovnik, Profesor Andrej Murenc Pevka Jagoda Babica, TV voditeljica Lučka Počkaj Vnukinja, Minnie Eva Stražar Učiteljica, Y-mee Manca Ogorevc Posneti glasovi Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Eva Stražar Kmet David Čeh Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc Video Mama male deklice Maša Grošelj Oče male deklice Luka Bokšan Kmetova žena Barbara Vidovič k.g. Mala deklica Bina Rosa Peperko k.g. Kmet Aljoša Koltak Štefan Jure Žavbi k.g. Duhovnik Andrej Murenc


05.09.2021

Samuel Beckett: Konec igre

Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana so sinoči premierno uprizorili absurdno distopično enodejanko s štirimi igralci Konec igre, ki je nastala po istoimenskem delu znamenitega irskega dramatika Samuela Becketta.


05.09.2021

Lucy Prebble: Učinek

Mala drama SNG Drama Ljubljana Lucy Prebble: Učinek PREVAJALKA: Tina Mahkota DRAMATURGINJA: Eva Kraševec SCENOGRAFINJA: Jasna Vastl KOSTUMOGRAFINJA: Gordana Bobojević AVTOR GLASBE: Aleš Zorec VIDEO: Dani Modrej LEKTORICA: Klasja Kovačič OBLIKOVALEC LUČI: Vlado Glavan Igralska zasedba: Dr. Lorna James - Polona Juh Dr. Toby Sealey - Rok Vihar Connie Hall - Eva Jesenovec Tristan Frey - Klemen Janežič Prvi septembrski konec tedna je bil vsekakor zaznamovan z gledališkimi premierami v več slovenskih teatrih. Predstava Učinek angleške dramatičarke Lucy Prebble v prevodu Tine Mahkota je bila že predvajana februarja po spletu, sinoči pa so jo premierno uprizorili v živo na odru Male drame. Režirala jo je Eva Nina Lampič. Dramaturginja je bila Eva Kraševec, na premieri je bila Tadeja Krečič:


30.08.2021

David Bandelj: Enajst let in pol tišine

Avtorica recenzije: Petra Koršič Bere Ana Bohte.


Stran 52 od 101
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov