Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel
Ridley Scott se je podpisal pod nekaj spektakularnih filmov, kot so Iztrebljevalec, Gladiator, Thelma in Louise in še številne druge; nekateri so se v spomin gledalcev vtisnili kot kultne klasike, ki si jih je moč ogledati znova in znova. Pričakovanja pred njegovim zadnjim celovečercem, ki ga že od napovedi naprej spremljajo tudi ostra negodovanja družine Gucci, izrinjene tako iz istoimenske modne znamke kot tudi iz ustvarjalnega procesa pri nastanku filma, so bila visoka. Ob bleščeči zvezdniški zasedbi, izmed katere se je še posebej izkazal Jared Leto, pa tudi povsem upravičena. A zdi se, da se Scottu tokrat veliki met le ni povsem posrečil.
Če zanemarimo vprašanje, zakaj se danes sploh ukvarjati z napol pozabljeno zgodbo sicer slovitega atentata na nekdanjega vodjo ene največjih modnih hiš Maurizia Guccija in jo – kot so jo pravzaprav tudi ustvarjalci – vzamemo le kot okvir za prikaz padca nekega družinskega imperija, ki ga je zakuhalo ljubosumje, od družine Gucci res ne ostane več kaj dosti drugega kot njeno ime.
Patrizio Gucci, igra jo srhljivo odlična Lady Gaga, je Scott upodobil kot nekakšno modno Lady Macbeth, ki je zaradi neskončnih ambicij in osebnega ponosa pripravljena iti dobesedno preko trupel, moški pa so zanjo samo orodje za doseganje cilja. Ali je bila zloglasna primožena pripadnica toskanskega modnega imperija tudi v resnici tako neizprosna, je pri tem pravzaprav nepomembno, saj gre za filmsko zgodbo, ki le temelji na resničnih dogodkih.
Bolj bistveno je, da je zgodba o njenem nedvomno osupljivem življenju v filmu preveč razvlečena in kljub strelom iz pištole brez pravega vrhunca. Očitki, da film Hiša Gucci spominja na televizijske limonade, so tako precej bolj utemeljeni kot očitki o zgrešenem italijanskem naglasu Lady Gaga in ostalih igralcev, čeprav je tudi ta predvsem v kombinaciji z nekaj povsem italijanskimi stavki dokaj moteč in – kot se vsaj ponekod zdi za ves film – predvsem obupno nedomišljen.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Barbara Zupan in Dejan Kaloper.
Eva Jagodic, Matic Lukšič: Vse to sem videla, ko sem letela mimo Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke Krstna uprizoritev Premiera: 13. januar 2022 Avtorja scenarija in uprizoritvene zamisli Eva Jagodic in Matic Lukšič Dramaturginja Eva Jagodic Avtor songov in glasbe Matic Lukšič Avtor likovne zasnove Matic Lukšič Svetovalka za gib Anja Möderndorfer Lektor Martin Vrtačnik Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopa Matic Lukšič Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so premierno uprizorili Kozmomjuzikel po motivih iz življenja psičke Lajke z naslovom Vse to sem videla, ko sem letela mimo: gre za avtorski projekt igralca Matica Lukšiča, ki je z Evo Jagodic avtor scenarija in uprizoritvene zamisli, poleg tega pa tudi avtor songov, glasbe in likovne zasnove ter edini nastopajoči: "Lajkina zgodba govori o Lajki, ampak v bistvu na neki način govori o vsakem človeku: iskanje potrditve, iskanje pripadnosti, želja po pripadnosti in bližini, hkrati strah pred samoto in želja po samoti." Vtise po predpremieri, ki je bila 12. januarja, je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/vse-to-sem-videla-ko-sem-letela-mimo/#gallery-1100-8
V filmu Zastoj spremljamo srečanje dveh zakonskih parov iz različnih slojev družbe, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega, vendar ju tragični dogodek na nenavaden način poveže. Več o tem, kako je nastajal scenarij za film in še čem Petra Meterc in režiser Vinko Möderndorfer.
Podelitev zlatih globusov po poročanju našega dopisnika Andreja Stoparja ne le izgublja sijaj, ampak tudi odmevnost in kredibilnost. Vendar zaradi tega nikakor ne smemo nehati govoriti o dobrih filmih – z nagradami za najboljšo dramo, najboljši scenarij, najboljšo režiserko, najboljšo filmsko glasbo in kar tremi nagrajenimi igralci je nedvomno slavil film Jane Campion Moč psa, ki je bil sicer premierno prikazan v Benetkah. Ocenjuje ga Petra Meterc.
Film Jagnje je letos v Cannesu osvojil nagrado za izvirnost v sklopu Posebni pogled, nato pa na festivalu fantastičnega filma v Sitgesu še nagrado za najboljši celovečerec. Film družinsko dramo uprizori s prvinami islandske ljudske pripovedke: par brez otrok, ki živi na odmaknjenem islandskem podeželju, v ovčjem hlevu nekega dne odkrije nenavadno darilo matere narave. Pa je res darilo – ali si ga zakonca kot tako samovoljno vzameta? Vsak čudež ima svojo ceno, so zapisali pri ljubljanskem Kinodvoru, kjer so imeli v gosteh glavnega igralca v filmu, Hilmirja Snarja Gu?nasona. Z njim se je pogovarjala Tina Poglajen.
Petindvajset let po nizu brutalnih umorov v tihem mestecu si je novi morilec nadel masko in začel napadati skupino najstnikov, da bi obudil skrivnosti iz smrtonosne preteklosti mesta. Zgodba novega dela spremlja mlado žensko, ki se vrača v svoj rodni kraj, tam pa ugotovi, da so grozljivi umori povezani z razvpitim zamaskiranim serijskim morilcem. O filmu in franšizi kot taki razmišlja Muanis Sinanović.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta Bernard Stramič in Barbara Zupan.
Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja
»Film tarčo doseže, ne da bi pok strela sploh slišali in ravno zaradi svoje navidezne lahkotnosti ter preprostosti uspe gledalca mučno pretresti« - Muanis Sinanović
»Pravega odgovora nam Dragojevićeva bližnja prihodnost ne more in niti noče ponuditi. Kaj so za koga nebesa, mora pač ugotoviti vsak sam.« - Gaja Poeschl
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
Neveljaven email naslov