Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
"Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup."
V sredo se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvila projekcija nemega filma Erotikon ob spremljavi komorne zasedbe Orchestra of the Imaginary pod vodstvom dirigenta, pianista in avtorja glasbe Andreja Goričarja. Glasbeno-filmski projekt, ki je nastal na pobudo Slovenske kinoteke je bil hitro razprodan, ljubiteljem tega žanra pa je spremljanje omogočil Program ARS z neposrednim radijskim in video prenosom dogodka. Več v prispevku Katje Ogrin, prebral ga je Renato Horvat.
Novo partituro za klasiko nemega filma s slovensko filmsko zvezdo Ito Rina v glavni vlogi je pri skladatelju Andreju Goričarju naročila Slovenska Kinoteka, kjer je Goričar že vrsto let hišni pianist. Film češkega režiserja Gustava Machatýja je v tej vlogi že nekajkrat spremljal pri klavirju, ena od improvizacij pa je služila tudi kot izhodišče za novo partituro, ki so jo navdahnile filmska fotografija, montaža, kadriranje in nenazadnje lepota in čutnost glavne igralke. Glasba je svojo svetovno premiero doživela oktobra letos na jubilejnih 40. dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu, kjer je doživela stoječe ovacije, nedvomno navdušila pa je tudi domače občinstvo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob slovenski premieri.
Skladatelj je osrednjo tematiko filma izrazil s tangom, ki je v svojih variacijah uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup, izvrstno pa je poudaril tudi elemente napetosti, pričakovanja in tveganja. Neoromantični elementi so zaobjeli mehkobo glasbenega občutja, jazzovski vložki pa dodali ščepec igrivosti, hudomušnosti in komike.
Komorna zasedba glasbenikov, ki so se ob tej priložnosti združili pod imenom Orchestra of the Imaginary je bila izbrana premišljeno. Klarinet, saksofon, dve violini, viola, violončelo in klavir se zlijejo v ravno prav melanholično, tenkočutno, strastno a mehkobno glasbeno govorico, s katero je sladatelj filmski klasiki dodal novo, privlačnejšo podobo. Goričarjeva partitura je že tretja, ki je nastala za film Erotikon a se na predhodni različici, deli Erna Košt'ala in Jana Klusáka, skladatelj zavestno ni želel opreti, navdih pa je raje iskal v zgodbi sami in predvsem tišini, ki tako močno zaznamuje sam film. Glasba je tekoča in gledalca spretno vodi skozi filmske prizore ter mu zelo jasno, a nevsiljivo ponuja spremljavo pri doživljanju zgodbe same, brezčasno lepoto Ite Rina pa glasbeno uokvirja in povzdiguje. Ljubitelju Erotikona partitura Andreja Goričarja ponuja novo, romantično doživetje filma, ki je sicer označen kot pionirsko delo filmske erotike. Vseh, ki film gledajo prvič pa ne obremenjuje s svojo pretencionostjo, marveč nevsiljivo podpira čutno doživetje te avantgardne vizualne pripovedi.
»Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup.« - Katja Ogrin
"Skladatelj je temo filma izrazil s tangom in z njo uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup."
V sredo se je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma odvila projekcija nemega filma Erotikon ob spremljavi komorne zasedbe Orchestra of the Imaginary pod vodstvom dirigenta, pianista in avtorja glasbe Andreja Goričarja. Glasbeno-filmski projekt, ki je nastal na pobudo Slovenske kinoteke je bil hitro razprodan, ljubiteljem tega žanra pa je spremljanje omogočil Program ARS z neposrednim radijskim in video prenosom dogodka. Več v prispevku Katje Ogrin, prebral ga je Renato Horvat.
Novo partituro za klasiko nemega filma s slovensko filmsko zvezdo Ito Rina v glavni vlogi je pri skladatelju Andreju Goričarju naročila Slovenska Kinoteka, kjer je Goričar že vrsto let hišni pianist. Film češkega režiserja Gustava Machatýja je v tej vlogi že nekajkrat spremljal pri klavirju, ena od improvizacij pa je služila tudi kot izhodišče za novo partituro, ki so jo navdahnile filmska fotografija, montaža, kadriranje in nenazadnje lepota in čutnost glavne igralke. Glasba je svojo svetovno premiero doživela oktobra letos na jubilejnih 40. dnevih nemega filma v italijanskem Pordenonu, kjer je doživela stoječe ovacije, nedvomno navdušila pa je tudi domače občinstvo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob slovenski premieri.
Skladatelj je osrednjo tematiko filma izrazil s tangom, ki je v svojih variacijah uspešno zaobjel vso njeno kompleksnost – strast, poželenje, ljubezen, hrepenenje in brezup, izvrstno pa je poudaril tudi elemente napetosti, pričakovanja in tveganja. Neoromantični elementi so zaobjeli mehkobo glasbenega občutja, jazzovski vložki pa dodali ščepec igrivosti, hudomušnosti in komike.
Komorna zasedba glasbenikov, ki so se ob tej priložnosti združili pod imenom Orchestra of the Imaginary je bila izbrana premišljeno. Klarinet, saksofon, dve violini, viola, violončelo in klavir se zlijejo v ravno prav melanholično, tenkočutno, strastno a mehkobno glasbeno govorico, s katero je sladatelj filmski klasiki dodal novo, privlačnejšo podobo. Goričarjeva partitura je že tretja, ki je nastala za film Erotikon a se na predhodni različici, deli Erna Košt'ala in Jana Klusáka, skladatelj zavestno ni želel opreti, navdih pa je raje iskal v zgodbi sami in predvsem tišini, ki tako močno zaznamuje sam film. Glasba je tekoča in gledalca spretno vodi skozi filmske prizore ter mu zelo jasno, a nevsiljivo ponuja spremljavo pri doživljanju zgodbe same, brezčasno lepoto Ite Rina pa glasbeno uokvirja in povzdiguje. Ljubitelju Erotikona partitura Andreja Goričarja ponuja novo, romantično doživetje filma, ki je sicer označen kot pionirsko delo filmske erotike. Vseh, ki film gledajo prvič pa ne obremenjuje s svojo pretencionostjo, marveč nevsiljivo podpira čutno doživetje te avantgardne vizualne pripovedi.
Drama Hlapci, Ivana Cankarja, je v interpretaciji poljske režiserke Maje Kleczewske premierno zaživela v Slovenskem mladinskem gledališču. Uprizoritev v Festivalni dvorani si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Janja Majzelj kot Lojzka, učiteljica, Daša Doberšek kot Komar, učitelj in Pisek, pijanec in Dragana Alfirević kot Anka, županova hči, foto: Asiana Jurca Avci
Emanat, Matija Ferlin / premiera 29. 06. 2021 Režija, koreografija, izvedba: Matija Ferlin Dramaturgija: Goran Ferčec Besedilo: Goran Ferčec, Matija Ferlin Glasba uporabljena v predstavi: Johann Sebastian Bach, Pasijon po Mateju, BWV 244, izvedba: Philippe Herreweghe / Collegium Vocale Gent, z dovoljenjem Harmonia Mundi / [PIAS] Scenografija: Mauricio Ferlin Oblikovanje zvoka: Luka Prinčič Oblikovanje luči, vodja tehnike: Saša Fistrić Kostumografija: Desa Janković, Matija Ferlin Asistentka režije: Rajna Racz Vodja produkcije: Maja Delak Asistentka produkcije: Sabrina Železnik Izvršna produkcija: Silvija Stipanov Vizualna podoba: Tina Ivezić, Christophe Chemin, Ana Buljan Prevodi: Danijela Bilić Rojnić, Ana Uglešić, Katja Kosi, Maša Dabić Prevodi libreta Matejevega pasijona: angleški in francoski prevod je uporabljen z dovoljenjem Harmonia Mundi; hrvaški prevod je povzet po Nedeljskih berilih, ki jih je objavila Kršćanska sadašnjost (Krščanska sedanjost, Zagreb, 1971) ali povzet po neposrednem prevodu iz nemščine Alojzije Domislović iz Čazmansko-varaždinskega pevskega zbora (Varaždin, 1989); slovenski prevod je del arhiva Slovenske filharmonije. Produkcija: Emanat, Matija Ferlin Koprodukcija: Wiener Festwochen, CND Centre national de la danse, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula Partnerji: Mediteranski plesni centar Svetvinčenat, Bunker / Stara mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana S podporo: Zagrebačko kazalište mladih Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Grad Pula, Grad Zagreb Čeprav bi predstavo Sad sam Matthäus lahko označili kot uprizoritev za enega performerja in glasbeni posnetek, gre pravzaprav za veliko mednarodno koprodukcijo, ki v vseh pogledih presega produkcijske in umetniške ambicije solo projekta, odrski preplet Bachovega slavnega oratorija in drobcev družinske zgodovine pa tvori močno in ne le gledališko izkušnjo. Predstavo si je v Stari mestni elektrarni ogledal Rok Bozovičar. Foto Jelena Janković
Slovensko mladinsko gledališče je k uprizoritvi kultne Cankarjeve drame Hlapci povabilo poljsko režiserko. Predstava je zaživela v Festivalni dvorani, polni kulturne dediščine in zgodovinskega spomina. Ogledala si jo je Petra Tanko.
Avtorica recenzije: Miša Gams Bere: Lidija Hartman
Avtorica recenzije: Barbara Leban Bere: Barbara Zupan
Eugene Labiche: Slamnik (Un Chapeau de Paille d'Italie, 1851) Komedija Premiera: 9. junij 2021 Prevajalka, avtorica priredbe in dramaturginja Eva Mahkovic Režiser in scenograf Diego de Brea Kostumograf Leo Kulaš Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Nastopajo Jaka Lah, Jana Zupančič, Tjaša Železnik, Jožef Ropoša, Uroš Smolej, Gašper Jarni, Viktorija Bencik Emeršič / Lena Hribar, Judita Zidar, Matic Lukšič / Klemen Kovačič, Tomo Tomšič, Boris Kerč, Mario Dragojević k. g., Klara Kuk Zadnjo premiero nenavadne sezone – komedijo Slamnik francoskega avtorja Eugena Labicha v prevodu in priredbi Eve Mahkovic – je Mestno gledališče ljubljansko uprizorilo na novem ljubljanskem prizorišču Hala L56 v industrijski coni tovarne Litostroj. Na nestandardno sceno je komedijo iz leta 1851 postavil režiser Diego de Brea, ki velja za mojstra odrske komedije; o izzivih, ki jih postavlja Slamnik, med drugim pravi, da je šlo za to, kako ga 'z neko fineso in analitičnim posegom ne samo v situacijsko, ampak tudi v karakterno komiko, ki je bistveno težji element, ker je treba like seveda izgraditi, nekako vzpostaviti v situaciji, ki jo Labiche ponuja'. Foto: Peter Giodani; na fotografiji: Jana Zupančič, Jožef Ropoša
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bere Jasna Rodošek.
Neveljaven email naslov