Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V slovenščino odlično sinhroniziran film je namenjen vsem gledalcem, starejšim od šestih let
Prej ko slej pride čas, ko se vsak otrok sreča smrtjo, minljivostjo, končnostjo, torej čas, ko mu morajo odrasli te teme kar se da prijazno približati in ga varno voditi skozi vsa težka, a hkrati povsem življenjska vprašanja. Pri tem so lahko v veliko pomoč tematsko zasnovani in dobro izpeljani otroški filmi, kakršen je na primer češka animirana pustolovščina Tudi miši gredo v nebesa. V naših kinematografih ga je te dni moč videti v distribuciji Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta, uvrstil pa se je tudi na program ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Po knjižni predlogi češke mladinske pisateljice Ive Procházkove ohlapno posneta dogodivščina spremlja napeto posmrtno popotovanje miške Hopke in lisjačka Beloprsca, ki sta bila za časa življenja največja sovražnika, v živalskih nebesih, kjer vsem dobro poznani naravni zakoni ne veljajo več, pa morata temeljito pretresti svoja prepričanja. Šele potem, ko bosta na stvari pogledala z drugega zornega kota, ko se bosta otresla vseh predsodkov in se – predvsem srborita in precej neotesana Hopka – temeljito zamislila tudi sama nad sabo, bo njuno prijateljstvo lahko zares zaživelo. Pa čeprav šele po smrti.
Posebna odlika zgodbe filma Tudi miši gredo v nebesa, pretežno posnete v tako imenovani stop motion animaciji, za katero so ustvarjalci potrebovali več kot leto snemalnih dni, se skriva v njeni mračnosti. Smrt, strahovi, stiske, bojazni, travmatične izkušnje, prenarejanje … vse to morata Hopka in Beloprsec med svojim raziskovanjem živalskih nebes premagati, mladi gledalci pa seveda skupaj z njima in to brez kakšnega nepotrebnega pomilovalnega ali pokroviteljskega odnosa. Režiserja Denisa Grimmová in Jan Bubeníček otroškega dojemanja življenja in tudi njegovih nekoliko temnejših plati namreč ne podcenjujeta, kvečjemu nasprotno, svojemu mlademu občinstvu popolnoma zaupata in ob spretno izpeljanem razpletu simpatične zgodbe je rezultat pri otrocih skoraj osupljiv.
V slovenščino odlično sinhroniziran film Tudi miši gredo v nebesa je namenjen vsem gledalcem, starejšim od šestih let. Otroci se ob njem lahko prvič soočijo s strahom pred smrtjo in minljivostjo, starejši pa se lahko opomnimo, kako zares živeti, preden bo prepozno.
V slovenščino odlično sinhroniziran film je namenjen vsem gledalcem, starejšim od šestih let
Prej ko slej pride čas, ko se vsak otrok sreča smrtjo, minljivostjo, končnostjo, torej čas, ko mu morajo odrasli te teme kar se da prijazno približati in ga varno voditi skozi vsa težka, a hkrati povsem življenjska vprašanja. Pri tem so lahko v veliko pomoč tematsko zasnovani in dobro izpeljani otroški filmi, kakršen je na primer češka animirana pustolovščina Tudi miši gredo v nebesa. V naših kinematografih ga je te dni moč videti v distribuciji Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta, uvrstil pa se je tudi na program ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Po knjižni predlogi češke mladinske pisateljice Ive Procházkove ohlapno posneta dogodivščina spremlja napeto posmrtno popotovanje miške Hopke in lisjačka Beloprsca, ki sta bila za časa življenja največja sovražnika, v živalskih nebesih, kjer vsem dobro poznani naravni zakoni ne veljajo več, pa morata temeljito pretresti svoja prepričanja. Šele potem, ko bosta na stvari pogledala z drugega zornega kota, ko se bosta otresla vseh predsodkov in se – predvsem srborita in precej neotesana Hopka – temeljito zamislila tudi sama nad sabo, bo njuno prijateljstvo lahko zares zaživelo. Pa čeprav šele po smrti.
Posebna odlika zgodbe filma Tudi miši gredo v nebesa, pretežno posnete v tako imenovani stop motion animaciji, za katero so ustvarjalci potrebovali več kot leto snemalnih dni, se skriva v njeni mračnosti. Smrt, strahovi, stiske, bojazni, travmatične izkušnje, prenarejanje … vse to morata Hopka in Beloprsec med svojim raziskovanjem živalskih nebes premagati, mladi gledalci pa seveda skupaj z njima in to brez kakšnega nepotrebnega pomilovalnega ali pokroviteljskega odnosa. Režiserja Denisa Grimmová in Jan Bubeníček otroškega dojemanja življenja in tudi njegovih nekoliko temnejših plati namreč ne podcenjujeta, kvečjemu nasprotno, svojemu mlademu občinstvu popolnoma zaupata in ob spretno izpeljanem razpletu simpatične zgodbe je rezultat pri otrocih skoraj osupljiv.
V slovenščino odlično sinhroniziran film Tudi miši gredo v nebesa je namenjen vsem gledalcem, starejšim od šestih let. Otroci se ob njem lahko prvič soočijo s strahom pred smrtjo in minljivostjo, starejši pa se lahko opomnimo, kako zares živeti, preden bo prepozno.
Avtorica recenzije: Ana Lorger Bere Lidija Hartman.
Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena in v režiji Matije Solceta.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so koronsko obdobje poskušali prebroditi tudi s solističnimi, avtorskimi projekti igralcev tamkajšnjega ansambla. Tako je nastala tudi predstava Smrtno resno, ki jo je po besedilu švedskega pesnika, pisatelja, scenarista in dramatika Niklasa Radströma uprizoril igralec Boris Ostan. Ogled predstave je gledalcem ponudil uro in pol slavljenja življenja s perspektive minljivosti oziroma končnosti. Predstavo si je ogledala Petra Tanko. na fotografiji: Boris Ostan v predstavi Smrtno resno, foto: Anka Simončič
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. foto: Jaka Varmuž, www.lgl.si
Po mladinskem romanu Skrivno društvo KRVZ Simone Semenič in v njeni odrski priredbi, so v Lutkovnem gledališču Ljubljana uprizorili predstavo z enakim naslovom, ki jo je režiral Mare Bulc. Napeta detektivka je z izvirnimi uprizoritvenimi poudarki navdušila občinstvo vseh generacij. Predstavo si je ogledala tudi Petra Tanko. vir foto: LGL
Pretekli četrtek je na odru SNG Opera in balet Ljubljana v sveži preobleki zaživela zgodba slavnih ljubimcev iz Verone. Balet Romeo in Julija je koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella publiki predstavil v različici, ki je plod njegovega večletnega srečevanja in ukvarjanja s to priljubljeno klasiko baletnega repertoarja. Z ljubljanskimi baletniki je zgodbo o izgubljenem boju nežne in iskrene ljubezni z rivalstvom, močjo in smrtjo želel povedati na novo. Več v prispevku Katje Ogrin.
Neveljaven email naslov