Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca
Bralca: Lidija Hartman in Igor Velše
Marica Škorjanec-Kosterca
Evald Flisar: Očetova pisma sinu
Ljubljana: Sodobnost International, 2022
Evald Flisar je svetovno znan slovenski besedni ustvarjalec. Njegova dela so prevedena v 42 jezikov, kultni roman Čarovnikov vajenec pa je dosegel 220 izdaj v 40 jezikih. Uspešnost njegovega dela dokazujejo presežniki števila literarnih nastopov in predstavitev ter pomembnih priznanj. Že od zgodnje mladosti je popotnik, raziskovalec dežel na drugih celinah, najbolj pa ga je očarala Indija. A pandemija covida je leta 2020 ustavila potovanja in mu preprečila načrtovano pot po Indiji, kamor je bil povabljen na predstavitev novih knjižnih prevodov in premier dram Kaj pa Leonardo in Kostanjeva krona v bengalščini.
Očetova pisma sinu je začel pisati v začetku epidemije, končal pa jih je februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Knjigo, posvečeno petnajstletnemu sinu, je pospremil s citatom iz Čarovnikovega vajenca: »Bodi pripravljen na vse in ničesar ne pričakuj!«
Pisatelj se zaveda, da je v današnjem načinu komuniciranja po elektronski pošti in prek drugih medijev pisanje pisem precej nenavadno, še zlasti ker s sinom živita skupaj v ljubečem družinskem okolju. Pisma so napisana za prihodnji čas, ko bo sin morda čez deset ali dvajset let tudi iz te knjige bolj spoznaval svojega očeta in njegovo vznemirljivo življenje. Prihodnost se mu zdi »z današnjega vidika povsem nepredvidljiva Negotovost«. »Nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo, kje se bo agresija ustavila, kdo vse bo koga napadel, zanesljivo pa nas čakajo leta negotovosti, groženj, laži, sprenevedanj, draginje, inflacije, revščine, morda celo izbruh atomske vojne in konec sveta.«
Vsako pismo se začenja z ustaljenim nagovorom Dragi Martin, vsebinsko pa so pisma kratki eseji o različnih vprašanjih, ki že od nekdaj vznemirjajo človeštvo. Pisatelj razmišlja o staranju in smrti in podoživlja dogodke, ki so ga v preteklosti spravili na rob, a mu je bilo prizaneseno.
Več pisem je posvečenih predstavitvi in razlagi jogijske tantre, ki je Slovencem, vzgojenim v tradiciji »globokarstva, smrtnoresnosti, svetobolja in svečane obrednosti«, po pisateljevem mnenju težko umljiva. »Življenje ima svoje sistemske posebnosti, svoj ritem, ki mu je treba samo prisluhniti. In se z njim uskladiti.« Kot odličen poznavalec filozofije vzhoda piše tudi o svojem pogledu na pojav, da se vse več ljudi ukvarja z iskanjem duhovnosti, vendar je ponudba raznih filozofij, duhovnih vodij in sekt največkrat prazna. Ljudje vse preveč živijo za včeraj in jutri, ne pa za danes.
Očetova pisma sinu niso napotki ali celo nauki, po katerih se je treba ravnati, ampak nevsiljivi nagovori, ki dopuščajo razpravljanje s prihodnjim bralcem. Avtor omenja tudi nekatere dogodke iz svojega življenja, naporno delo v Avstraliji in med bivanjem v Londonu. S hvaležnostjo se spominja staršev, zlasti očeta zaradi njegove sposobnosti, da je vedno imel voljo in moč začeti na novo.
V zadnjih dveh pismih se avtor dotika sprememb v zahodnih demokratičnih družbah, piše o lažnih konstruktih, prilagajanju zgodovinskih dejstev, LGBT, feminizmu in skrajnostih posameznikov ali skupin, ki nikomur ne dopuščajo drugačnega mnenja, kot ga imajo oni. Pri teh sovražnih in trivialnih izpadih imajo svojo vlogo družbena omrežja, prek katerih ljudje lahko po mili volji sproščajo svoje travme z žalitvami, obsodbami in lažmi.
Flisarjeva Očetova pisma sinu so dragocena sporočila za vsakega razmišljujočega bralca. V njih spoznavamo bogate življenjske izkušnje, znanje in modrost pisatelja, čigar dela slovijo po svetu daleč prek slovenskih meja.
Avtorica recenzije: Marica Škorjanec Kosterca
Bralca: Lidija Hartman in Igor Velše
Marica Škorjanec-Kosterca
Evald Flisar: Očetova pisma sinu
Ljubljana: Sodobnost International, 2022
Evald Flisar je svetovno znan slovenski besedni ustvarjalec. Njegova dela so prevedena v 42 jezikov, kultni roman Čarovnikov vajenec pa je dosegel 220 izdaj v 40 jezikih. Uspešnost njegovega dela dokazujejo presežniki števila literarnih nastopov in predstavitev ter pomembnih priznanj. Že od zgodnje mladosti je popotnik, raziskovalec dežel na drugih celinah, najbolj pa ga je očarala Indija. A pandemija covida je leta 2020 ustavila potovanja in mu preprečila načrtovano pot po Indiji, kamor je bil povabljen na predstavitev novih knjižnih prevodov in premier dram Kaj pa Leonardo in Kostanjeva krona v bengalščini.
Očetova pisma sinu je začel pisati v začetku epidemije, končal pa jih je februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Knjigo, posvečeno petnajstletnemu sinu, je pospremil s citatom iz Čarovnikovega vajenca: »Bodi pripravljen na vse in ničesar ne pričakuj!«
Pisatelj se zaveda, da je v današnjem načinu komuniciranja po elektronski pošti in prek drugih medijev pisanje pisem precej nenavadno, še zlasti ker s sinom živita skupaj v ljubečem družinskem okolju. Pisma so napisana za prihodnji čas, ko bo sin morda čez deset ali dvajset let tudi iz te knjige bolj spoznaval svojega očeta in njegovo vznemirljivo življenje. Prihodnost se mu zdi »z današnjega vidika povsem nepredvidljiva Negotovost«. »Nihče ne ve, kaj se bo še zgodilo, kje se bo agresija ustavila, kdo vse bo koga napadel, zanesljivo pa nas čakajo leta negotovosti, groženj, laži, sprenevedanj, draginje, inflacije, revščine, morda celo izbruh atomske vojne in konec sveta.«
Vsako pismo se začenja z ustaljenim nagovorom Dragi Martin, vsebinsko pa so pisma kratki eseji o različnih vprašanjih, ki že od nekdaj vznemirjajo človeštvo. Pisatelj razmišlja o staranju in smrti in podoživlja dogodke, ki so ga v preteklosti spravili na rob, a mu je bilo prizaneseno.
Več pisem je posvečenih predstavitvi in razlagi jogijske tantre, ki je Slovencem, vzgojenim v tradiciji »globokarstva, smrtnoresnosti, svetobolja in svečane obrednosti«, po pisateljevem mnenju težko umljiva. »Življenje ima svoje sistemske posebnosti, svoj ritem, ki mu je treba samo prisluhniti. In se z njim uskladiti.« Kot odličen poznavalec filozofije vzhoda piše tudi o svojem pogledu na pojav, da se vse več ljudi ukvarja z iskanjem duhovnosti, vendar je ponudba raznih filozofij, duhovnih vodij in sekt največkrat prazna. Ljudje vse preveč živijo za včeraj in jutri, ne pa za danes.
Očetova pisma sinu niso napotki ali celo nauki, po katerih se je treba ravnati, ampak nevsiljivi nagovori, ki dopuščajo razpravljanje s prihodnjim bralcem. Avtor omenja tudi nekatere dogodke iz svojega življenja, naporno delo v Avstraliji in med bivanjem v Londonu. S hvaležnostjo se spominja staršev, zlasti očeta zaradi njegove sposobnosti, da je vedno imel voljo in moč začeti na novo.
V zadnjih dveh pismih se avtor dotika sprememb v zahodnih demokratičnih družbah, piše o lažnih konstruktih, prilagajanju zgodovinskih dejstev, LGBT, feminizmu in skrajnostih posameznikov ali skupin, ki nikomur ne dopuščajo drugačnega mnenja, kot ga imajo oni. Pri teh sovražnih in trivialnih izpadih imajo svojo vlogo družbena omrežja, prek katerih ljudje lahko po mili volji sproščajo svoje travme z žalitvami, obsodbami in lažmi.
Flisarjeva Očetova pisma sinu so dragocena sporočila za vsakega razmišljujočega bralca. V njih spoznavamo bogate življenjske izkušnje, znanje in modrost pisatelja, čigar dela slovijo po svetu daleč prek slovenskih meja.
Susan Sontag: Alice v postelji - prva slovenska uprizorite - premiera v Mali drami, 8. 11. 2019 Napoved: Na odru Male drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je bila sinoči uprizorjena že četrta premiera v letošnji sezoni. Tokrat smo gledali igro v osmih prizorih z naslovom Alice v postelji Susan Sontag, ameriške angažirane avtorice, ene najvidnejših ustvarjalk iz šestdesetih let. Režija in scenografija: Dorian Šilec Petek. Na premieri je bila Tadeja Krečič. prevajalka: Darja Dominkuš režiser in scenograf: Dorian Šilec Petek dramaturginja: Staša Prah kostumografinja: Tina Bonča avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar lektorica: Tatjana Stanič oblikovalec luči: Andrej Hajdinjak Igrajo: Maša Derganc Sabina Kogovšek, Vojko Zidar, Saša Tabaković Iva Babić Eva Jesenovec, Veronika Drolc Timon Šturbej
Sinoči je bila v Ljubljani v Kinodvoru premiera filma Dober dan za delo scenarista in režiserja Martina Turka, znanega po svojem igranem filmu Nahrani me z besedami iz leta 2012 in igrano-dokumentarnem filmu Doberdob – Roman upornika iz leta 2015. Njegov novi film, ki je postavljen v današnje Sarajevo, ocenjuje Tesa Drev:
V Lutkovnem gledališču Ljubljana so sinoči najmlajši lahko prisluhnili laponskim pripovedkam, ki so nastajale iz glasbe in papirjja. Predstavo z naslovom Tjulenj, ki jo je režiral Matija Solce, si je ogledala Magda Tušar:
Koprodukcija Lutkovno gledališče Ljubljana in Umetniško društvo Konj / premiera 29.10.2019 Režiser Jan Zakonjšek Avtor likovne podobe Silvan Omerzu Prevod in priredba Silvan Omerzu Izvajalec glasbe na harmoniki Damjan Vahtar Avtor songov Andrej Rozman Roza Avtor glasbe Ernö Sebastian Vodja predstave in oblikovalec zvoka Luka Bernetič Lučni vodja Maša Avsec Scenski tehnik Iztok Vrhovnik Izdelava lutk, scene in kostumov Silvan Omerzu, Daša Simčič, Marina Hrovatin Igrata: Brane Vižintin in Boštjan Sever k.g. V Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana so v koprodukciji z Umetniškim društvom Konj obnovili predstavo Napravite mi zanj krsto, ki je v tragični veseloigri pred 25 leti nepozabno povezala lutkovno animacijo ter neposrednost nasilja in smrti. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto Jaka Varmuž
Avtorica recenzije: Miša Gams Bereta Lucija Grm in Aleksander Golja.
Mala drama SNG Drama Ljubljana, koproducent AGRFT Platon: Simpozij Avtorski projekt Avtorji priredbe so ustvarjalci predstave Režiser: Luka Marcen Dramaturginja: Tery Žeželj Scenografija: Sara Slivnik Kostumografinja: Ana Janc Avtor glasbe: Martin Vogrin Lektorica: Kristina Anželj Koreografinja: Aja Zupanec Oblikovalec Svetlobe: Vlado Glavan Igrajo: Petra Govc, Lucija Harum, Maja Končar, Ana Pavlin, Nina Valič, Nika Vidic, Barbara Žefran Napoved: Odrska razmišljanja o ljubezni se v ljubljanski Drami to sezono nadaljujejo. Sinoči s Platonovim Simpozijem, avtorskim projektom režiserja Luka Marcena, dramaturginje Tery Žeželj, sedmih igralk in drugih soustvarjalcev uprizoritve. Na premieri pa je bila Tadeja Krečič. Foto: Peter Uhan
Avtor recenzije: Andrej Rot Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Avtorica recenzije: Tadeja Krečič Bereta Lidija Hartman in Jure Franko.
Neveljaven email naslov