Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ocena filma
Režiser: Miha Čelar
Nastopajo: Janko Pirc in drugi
Piše in bere: Petra Meterc
Film Konoplja osvobaja Mihe Čelarja kot glavno ogrodje dokumentarnega filma uvede pripovedovalski glas glasbenika Ramba Amadeusa, ki nas z ležernim tonom glasu v podlagi popelje skozi teme, o katerih je govor v filmu. Pripovedovalčev glas z dobršno mero humorja napoveduje nove zgodbe v filmu in jih mimogrede tudi pokomentira. Podobno razpoloženje vpeljujejo animacije, ki med različnimi deli filma delujejo kot sproščeni premori med poglavji.
Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca, lastnika trgovine Konoplja osvobaja, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen, pozneje pa je nasproti sodišča, kjer je potekal proces, odprl že omenjeno trgovino. V filmu izvemo za sodno bitko, vendar pa se prizori osredotočajo predvsem na njegovo delo in posel danes. Dejstvo, da je bil pred leti sam zaradi pridobivanja kapljic CBD na sodišču, film osvetli predvsem skozi pogovore z zdravnikom s pediatrične klinike ter tudi z raziskovalcem z Inštituta Jožef Stefan. S tem pokaže, da se danes konoplja vse bolj in bolj uporablja tudi v običajni medicini, tak primer je tudi zdravljenje otrok z epilepsijo.
Pozneje film ponudi zgodbe aktivistov iz tujine. Tu je denimo Filip Dostovski iz Severne Makedonije, ki je, ker je sam imel Hodgkinov limfom, izdeloval olje CBD in ga brezplačno delil bolnikom, ki bi ga potrebovali, dobil pogojno kazen na sodišču. Danes v njegovi državi konopljo za proizvodnjo istega izdelka lahko vzgajajo tisti s približno milijon evrov v žepu, ki jih lahko vložijo v izgradnjo zakonsko zahtevane infrastrukture in zaposlitev kadra. Če se na začetku filma pojavi napis, ki govori o tem, da je leta 2021 Pfizer z zaslužkom od cepiv proti covidu-19 za skoraj sedem milijard dolarjev kupil majhno farmacevtsko podjetje, ki je uspešno pri razvoju zdravil na podlagi konoplje, je ravno severnomakedonski primer tisti, ki v filmu praktično pokaže, kaj pomeni vstop farmacevtske industrije na to področje.
Film se sicer ozre tudi po primeru iz Španije, kjer delujejo društva za legalno rekreativno uživanje marihuane, pa po Švici, kjer se ta legalno proizvaja in prodaja v običajnih trgovinah, s čimer pokaže tudi druge prakse. Čeprav dokumentarec prikaže kopico primerov iz tujine, osrednjega protagonista pa kaže pri procesu pridelave, pogosto umanjka kontekst različnih zakonodaj ali pa jasna pripovedna nit, ki bi se osredotočila le na eno plat pridelave in uporabe konoplje. Predvsem pa film s prizori, ki protagonista kažejo v sporih z inšpekcijo zaradi nošenja mask med pandemijo ali pa njegovih srečanjih s somišljeniki, ki bolj kot o konoplji govorijo o domnevni škodljivosti cepiv, zaide od osrednje teme, zaradi česar se, glede na prikazano, lahko zagovornike uporabe konoplje v zdravstvene namene poenostavljeno enači z nasprotniki cepljenja.
Ocena filma
Režiser: Miha Čelar
Nastopajo: Janko Pirc in drugi
Piše in bere: Petra Meterc
Film Konoplja osvobaja Mihe Čelarja kot glavno ogrodje dokumentarnega filma uvede pripovedovalski glas glasbenika Ramba Amadeusa, ki nas z ležernim tonom glasu v podlagi popelje skozi teme, o katerih je govor v filmu. Pripovedovalčev glas z dobršno mero humorja napoveduje nove zgodbe v filmu in jih mimogrede tudi pokomentira. Podobno razpoloženje vpeljujejo animacije, ki med različnimi deli filma delujejo kot sproščeni premori med poglavji.
Čelar v ospredje filma postavi Janka Pirca, lastnika trgovine Konoplja osvobaja, po kateri je dobil naslov tudi film. Pirc, ki je bil obsojen zaradi vzgoje osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, je bil po sodni bitki leta 2016 oproščen, pozneje pa je nasproti sodišča, kjer je potekal proces, odprl že omenjeno trgovino. V filmu izvemo za sodno bitko, vendar pa se prizori osredotočajo predvsem na njegovo delo in posel danes. Dejstvo, da je bil pred leti sam zaradi pridobivanja kapljic CBD na sodišču, film osvetli predvsem skozi pogovore z zdravnikom s pediatrične klinike ter tudi z raziskovalcem z Inštituta Jožef Stefan. S tem pokaže, da se danes konoplja vse bolj in bolj uporablja tudi v običajni medicini, tak primer je tudi zdravljenje otrok z epilepsijo.
Pozneje film ponudi zgodbe aktivistov iz tujine. Tu je denimo Filip Dostovski iz Severne Makedonije, ki je, ker je sam imel Hodgkinov limfom, izdeloval olje CBD in ga brezplačno delil bolnikom, ki bi ga potrebovali, dobil pogojno kazen na sodišču. Danes v njegovi državi konopljo za proizvodnjo istega izdelka lahko vzgajajo tisti s približno milijon evrov v žepu, ki jih lahko vložijo v izgradnjo zakonsko zahtevane infrastrukture in zaposlitev kadra. Če se na začetku filma pojavi napis, ki govori o tem, da je leta 2021 Pfizer z zaslužkom od cepiv proti covidu-19 za skoraj sedem milijard dolarjev kupil majhno farmacevtsko podjetje, ki je uspešno pri razvoju zdravil na podlagi konoplje, je ravno severnomakedonski primer tisti, ki v filmu praktično pokaže, kaj pomeni vstop farmacevtske industrije na to področje.
Film se sicer ozre tudi po primeru iz Španije, kjer delujejo društva za legalno rekreativno uživanje marihuane, pa po Švici, kjer se ta legalno proizvaja in prodaja v običajnih trgovinah, s čimer pokaže tudi druge prakse. Čeprav dokumentarec prikaže kopico primerov iz tujine, osrednjega protagonista pa kaže pri procesu pridelave, pogosto umanjka kontekst različnih zakonodaj ali pa jasna pripovedna nit, ki bi se osredotočila le na eno plat pridelave in uporabe konoplje. Predvsem pa film s prizori, ki protagonista kažejo v sporih z inšpekcijo zaradi nošenja mask med pandemijo ali pa njegovih srečanjih s somišljeniki, ki bolj kot o konoplji govorijo o domnevni škodljivosti cepiv, zaide od osrednje teme, zaradi česar se, glede na prikazano, lahko zagovornike uporabe konoplje v zdravstvene namene poenostavljeno enači z nasprotniki cepljenja.
Avtor recenzije: Marko Elsner Grošelj Bralca: Barbara Zupan in Jure Franko
Koncept in elementi izvedbe zapleta se močno opirajo na kultno uspešnico Matrica, vendar Vse povsod naenkrat zapelje zgodbo v bistveno bolj bizarne smeri
Predstava, ki izvablja čustva, nagovarja čutnost in blago zvoči v prostoru.
Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih
Avtorica recenzije: Ana Geršak Bralca: Jasna Rodošek in Aleksander Golja
SNG Drama Ljubljana in Festival Ljubljana / premiera: 29. maj 2022 Režija: Livija Pandur Prevajalec in avtor priredbe: Tibor Hrs Pandur Dramaturg: Tibor Hrs Pandur Scenograf: Sven Jonke Kostumograf: Leo Kulaš Svetovalka za gib: Sanja Nešković Peršin Glasba: Silence Oblikovanje svetlobe: Vesna Kolarec Glasbena vodja: Špela Ploj Peršuh Lektorica: Tatjana Stanič Asistentka dramaturga (študijsko): Brina Jenček Asistent kostumografa: Matic Veler Igrajo: Polona Juh, Sabina Kogovšek, Saša Pavlin Stošić, Gaja Filač, Ivana Percan Kodarin, Zala Hodnik, Urška Kastelic, Ana Plahutnik, Maria Shilkina Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas. Predstavo si je ogledal Rok Bozovičar. Foto: Aljoša Rebolj
Sinoči so na Peklenskem dvorišču ljubljanskih Križank premierno izvedli predstavo Penelopiada, uprizoritev drame ene najbolj uveljavljenih sodobnih pisateljic Margaret Atwood. Dramatizacija temelji na njenem istoimenskem romanu, kjer so v ospredje postavljeni lik Penelope in njenih dvanajst dekel, ki so v Homerjevem epu le bežno omenjene, v uprizoritvi Livije Pandur pa dobijo svoj polni subjektivni glas.
Arthur Schnitzler: Samotna pot Der einsame Wag, 1904 Prva slovenska uprizoritev Ustvarjalci Prevajalka Amalija Maček Režiser in scenograf Dorian Šilec Petek Dramaturginja Eva Mahkovec Kostumografka Tina Bonča Avtor glasbe Laren Polič Zdravič Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos Oblikovalec zvoka Matija Zajc Nastopajo Jaka Lah, Tjaša Železnik, Matej Puc, Uroš Smolej, Nina Rakovec, Klara Kuk k. g., Domen Novak k. g. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Samotna pot avstrijskega avtorja Arthurja Schnitzlerja so na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega sklenili sezono. Besedilo iz leta 1904 je prevedla Amalija Maček. Režiral je Dorian Šilec Petek. Nekaj vtisov je strnila Staša Grahek. Foto: Peter Giodani
Na velikem odru SNG Drame Ljubljana je bila premierno izvedena predstava Kabaret Kaspar hrvaške dramatičarke Tene Štivičić. Navdihnila jo je znana zgodba dečka Kasparja Hauserja, ki so ga v začetku 19. stoletja v Nemčiji našli v popolni izolaciji. Dramaturginja in prevajalka je Darja Dominkuš, pod režijo pa se podpisuje Marjan Nečak, ki Kasparja vidi predvsem kot metaforo današnje družbe.
Neveljaven email naslov