Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.
Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.
“To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.”
Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.
“Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”
Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.
Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.
“Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.
O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.
“Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”
Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.
S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za boj proti nezaželenim vsebinam.
“Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.“
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
ACTA je mednarodni sporazum, katerega namen je boj proti ponarejanju oziroma trgovini s ponaredki. Sporazum je bil dogovorjen v tajnosti, zato dolgo ni bilo povsem jasno, kakšne ukrepe predvideva.
Kot razlaga Delov novinar Lenart J. Kučič, sta Ameriška organizacija za zaščito elektronskih pravic (Electronic Frontier Foundation) in francoska FFII iz pridobljenih dokumentov vendarle razbrala, da bo sporazum nadzoroval tudi nematerialno blago oziroma spletno piratstvo.
“To pomeni, da verjetno prinaša hranjenje podatkov, prenos določenih pooblastil na operaterje ter ‘zakonodajo nekaj udarcev’, na podlagi katere bi lahko operaterji sami – ob prijavi imetnika avtorskih pravic – problematičnega uporabnika izključili ali zaprli njegovo spletno stran.”
Prve države so sporni sporazum že podpisale. Podpira ga tudi Evropska komisija, ne pa tudi Evropski parlament. Skupina evro poslancev je opozorila na netransparentnost postopka ter dejstvo, da je ACTA v navzkrižju s temeljnimi internetnimi svoboščinami. ACTA predvideva tako imenovano načelo treh prekrškov. Del ameriške filmske in glasbene industrije se je že dogovoril s ponudniki interneta o kaznovanju tistih, ki kršijo avtorsko pravo.
“Gre za to, da lastnik pravice – na primer založba – obvesti operaterja, da nek uporabnik krši njihovo avtorsko lastnino ali izmenjuje datoteke, ali gosti na svoji strani vsebino, ki ni njegova, na to mora operater reagirati, in sicer najprej s pisnim opozorilom. Če uporabnik tega ne izvrši, ga lahko tudi izključi.”
Glede na strogost ukrepa lahko ponudnik kršitelja uvrsti tudi na črni seznam, ki bi onemogočil celo menjavo operaterja. V Franciji in Južni Koreji tak zakon že velja, o uvedbi enakih ukrepov pa razmišlja tudi vse več evropskih držav.
Spornih je kar nekaj ukrepov. Operaterjem daje policijska pooblastila – lahko vas izklopijo – produkcijskim hišam oziroma lastnikom avtorskih pravic pa pravico o presoji vašega početja – in to mimo sodišč.
“Tretji problem je, da takšna oblika protipiratskega boja ni mogoča, če operater ne ve, kaj se po omrežju dejansko prenaša. Problematično je tudi, da ni več odločbe sodišča in da krivde niti ni treba dokazovati in da to prinaša tehnologije za sprotno spremljanje internetnega prometa. To pomeni izgradnjo podatkovnih zbirk, za katere ne vemo, kdo vse in kaj bo z njim počel“.
O tem, ali se delež ilegalnega prenašanja na internetu ob poplavi novih storitev in poslovnih modelov znatno manjša, ni veliko neodvisnih raziskav.
“Glasbene in filmske založbe dokazano pretiravajo s količino prenesenega materiala in izgubami, ki jih imajo zaradi tega. Na drugi strani pa je kar nekaj poslovnih modelov, ki dobro uspevajo: od iTunesa do ponudnikov plačljive televizije. To pomeni, da so kupci za to pripravljeni plačevati.”
Ethan Zuckerman opozarja, da je ena največjih nevarnosti interneta prihodnosti kratenje svobode govora oziroma cenzura. Težko si predstavljamo, da bi Združene države Amerike ali pa Evropska unija dejansko uvedli zakonska določila, ki ogrožajo svobodo interneta.
S pritiski filmske in glasbene industrije pa se dogaja prav to. Besede cenzura sicer ne uporablja nihče, saj je pojem politično in zgodovinsko obremenjen. Gre le za boj proti nezaželenim vsebinam.
“Nobena zahodna demokracija ne bo neposredno sprejemala cenzure. Tega ne počne niti kitajska Komunistična partija. Tudi oni nimajo cenzure. A vsak ponudnik internetnih storitev dobi jasen seznam, kaj vse morajo njegovi filtri za spam odstraniti. Ne govorimo več o cenzuri, ampak o odpravljanju spama, kar je pa tehnični problem. Nekaj, za kar skrbi infrastruktura.“
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov