Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Estonija je prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala predsedniške volitve prek interneta.
Delež glasov oddanih prek interneta od takrat narašča; na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil elektronski že vsak četrti oddan glas.
Oče estonskega e-volilnega sistema je Tarvi Martens. Estonija se je računalniškega opismenjevanja lotila resno in sistematično v projektu Tigrov skok. Martens razlaga, da država po številu IT strokovnjakov sicer ne iztopa, so pa Estonci vendarle tehnološko napredni. Novih tehnologij se veselijo in zanje tudi veliko zapravijo.
Svet Estoniji priznava tudi vodilno vlogo na področju zakonodaje v informacijski družbi, dostopnosti storitev prek interneta in uporabi istih tehnologij za delovanje vlade oziroma države.
Martens je zasnoval osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom, ki je ključen element za brezhibne volitve prek interneta.
“Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno.”
Za razliko od spletne banke, kjer je zgodovina posameznikovih transakcij vidna stranki in banki, morajo biti podatki e-volitev tajni. Želja po nadzorovanju spletnih volitev je zato kontroverzna in zahteva premišljene kompromise, meni estonski strokovnjak.
E-varnost Estonije se je z volitvami povečala
Mesec po predsedniških volitvah leta 2007 je Estonija postala tudi prva država na svetu, ki jo je doletel splošni kibernapad. Storilcev, ki so za dva tedna ohromili sisteme državnih institucij, niso nikoli odkrili. Izviral naj bi iz Rusije, nekateri verjamejo tudi, da je bil koordiniran v Kremlju.
Napad se je zgodil potem ko so estonske oblasti podrle spomenik ruskega vojaka. Simboliziral je rusko osvoboditev izpod nacistične okupacije, ki pa ji je sledila še dolga ruska okupacija. Ruska skupnost v Estoniji je ostro protestirala in v nemirih na ulicah je en človek celo izgubil življenje. Ko so se razmere na ulicah umirile, pa se je začel dvotedenski ‘Denial of Service‘ napad z ohromitvijo storitev.
Posledice vendarle niso bile usodne. Pri pripravi prvega poskusa internetnih volitev leta 2005 je Martens ob sebi zbral skupino strokovnjakov in jih prosil za pomoč pri varnostnih vprašanjih. Ekipa, ki je leta 2005 nadzirala brezhibnost volitev, je dve leti kasneje branila državo pred kibernapadom iz Rusije.
Organizirali so estonsko skupino za posredovanje pri internetnih incidentih – estonski CERT – in Združenje kibernetne varnosti – Cyber Defense League.
“Lahko rečem, da smo se prav zaradi internetnih volitev bili sposobni ubraniti pred napadom leta 2007.”
Navodila volilcem
Za oddajo glasu prek interneta potrebujete osebni računalnik, ki je povezan z internetom, osebno izkaznico z veljavnim certifikatom in številko pin. Letos so lahko Estonci namesto osebne izkaznice in čitalca kartic uporabili tudi mobilno različico izkaznice, ki je shranjena na pametnem telefonu. Elektronsko glasovanje je tako identično klasičnemu, s to razliko, da je oddaja neveljavnega glasu onemogočena.
“Šlo je za politično odločitev. Če resnično protestirate, se morate tudi malo potruditi in odpraviti na volišče.”
Andrei Korobeinik (@korobeinik) je član estonske Reformistične stranke, poleg tega pa podjetnik in inovator. Vzpostavil je estonsko različico Facebooka, ki je bila dolgo tudi najbolj obiskana estonska spletna stran. Korobeinik razlaga, da je glavna skrb elektronskih volitev psihološka.
“Na volišču vidiš glasovnico, jo vržeš v škatlo, v primeru internetnega glasovanja pa obstaja negotovost, še posebej pri tistih, ki interneta ne uporabljajo zelo pogosto.”
Da bi rešili težavo, razmišljajo o povratnem potrdilu o preštetih glasovih. Posebnih varnostnih zadreg ne vidi, saj tudi klasične volitve potrebujejo skrbno upravljanje. Elektronske volitve potekajo nekaj dni pred dnevom volitev. V primeru napake bi lahko elektronske rezultate pravočasno preklicali, ljudje pa bi nato glasovanje ponovili klasično.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Estonija je prva država na svetu, ki je leta 2007 uspešno izpeljala predsedniške volitve prek interneta.
Delež glasov oddanih prek interneta od takrat narašča; na letošnjih parlamentarnih volitvah je bil elektronski že vsak četrti oddan glas.
Oče estonskega e-volilnega sistema je Tarvi Martens. Estonija se je računalniškega opismenjevanja lotila resno in sistematično v projektu Tigrov skok. Martens razlaga, da država po številu IT strokovnjakov sicer ne iztopa, so pa Estonci vendarle tehnološko napredni. Novih tehnologij se veselijo in zanje tudi veliko zapravijo.
Svet Estoniji priznava tudi vodilno vlogo na področju zakonodaje v informacijski družbi, dostopnosti storitev prek interneta in uporabi istih tehnologij za delovanje vlade oziroma države.
Martens je zasnoval osebno izkaznico z mikročipom in digitalnim podpisom, ki je ključen element za brezhibne volitve prek interneta.
“Pri internetnem glasovanju morate biti 100 % prepričani, kdo sedi za računalnikom. Preostalo je enostavno.”
Za razliko od spletne banke, kjer je zgodovina posameznikovih transakcij vidna stranki in banki, morajo biti podatki e-volitev tajni. Želja po nadzorovanju spletnih volitev je zato kontroverzna in zahteva premišljene kompromise, meni estonski strokovnjak.
E-varnost Estonije se je z volitvami povečala
Mesec po predsedniških volitvah leta 2007 je Estonija postala tudi prva država na svetu, ki jo je doletel splošni kibernapad. Storilcev, ki so za dva tedna ohromili sisteme državnih institucij, niso nikoli odkrili. Izviral naj bi iz Rusije, nekateri verjamejo tudi, da je bil koordiniran v Kremlju.
Napad se je zgodil potem ko so estonske oblasti podrle spomenik ruskega vojaka. Simboliziral je rusko osvoboditev izpod nacistične okupacije, ki pa ji je sledila še dolga ruska okupacija. Ruska skupnost v Estoniji je ostro protestirala in v nemirih na ulicah je en človek celo izgubil življenje. Ko so se razmere na ulicah umirile, pa se je začel dvotedenski ‘Denial of Service‘ napad z ohromitvijo storitev.
Posledice vendarle niso bile usodne. Pri pripravi prvega poskusa internetnih volitev leta 2005 je Martens ob sebi zbral skupino strokovnjakov in jih prosil za pomoč pri varnostnih vprašanjih. Ekipa, ki je leta 2005 nadzirala brezhibnost volitev, je dve leti kasneje branila državo pred kibernapadom iz Rusije.
Organizirali so estonsko skupino za posredovanje pri internetnih incidentih – estonski CERT – in Združenje kibernetne varnosti – Cyber Defense League.
“Lahko rečem, da smo se prav zaradi internetnih volitev bili sposobni ubraniti pred napadom leta 2007.”
Navodila volilcem
Za oddajo glasu prek interneta potrebujete osebni računalnik, ki je povezan z internetom, osebno izkaznico z veljavnim certifikatom in številko pin. Letos so lahko Estonci namesto osebne izkaznice in čitalca kartic uporabili tudi mobilno različico izkaznice, ki je shranjena na pametnem telefonu. Elektronsko glasovanje je tako identično klasičnemu, s to razliko, da je oddaja neveljavnega glasu onemogočena.
“Šlo je za politično odločitev. Če resnično protestirate, se morate tudi malo potruditi in odpraviti na volišče.”
Andrei Korobeinik (@korobeinik) je član estonske Reformistične stranke, poleg tega pa podjetnik in inovator. Vzpostavil je estonsko različico Facebooka, ki je bila dolgo tudi najbolj obiskana estonska spletna stran. Korobeinik razlaga, da je glavna skrb elektronskih volitev psihološka.
“Na volišču vidiš glasovnico, jo vržeš v škatlo, v primeru internetnega glasovanja pa obstaja negotovost, še posebej pri tistih, ki interneta ne uporabljajo zelo pogosto.”
Da bi rešili težavo, razmišljajo o povratnem potrdilu o preštetih glasovih. Posebnih varnostnih zadreg ne vidi, saj tudi klasične volitve potrebujejo skrbno upravljanje. Elektronske volitve potekajo nekaj dni pred dnevom volitev. V primeru napake bi lahko elektronske rezultate pravočasno preklicali, ljudje pa bi nato glasovanje ponovili klasično.
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov