Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Indiji so izdelali najcenejši tablični računalnik na svetu, ki stane le 30 evrov, ob subvenciji države ga bodo uvedli tudi v šole in na univerze. Tudi sicer je mogoče kupiti vse več računalnikov, ki so veliko cenejši od uveljavljenih znamk.
Se takšna investicija izplača? Se ponuja priložnost, da tudi v slovenskih šolah knjige in učbenike zamenjajo računalniki?
Tablica za 30 evr0v se imenuje Aakash, kar v slovenščini pomeni nebo, njen osnovni namen je elektronsko opismenjevanje otrok. Kot pravi profesor Prem Kalra, direktor tehnološkega inštituta iz Rajasthana, pa bodo tablične računalnike Aakash po podobno nizki ceni ponudili tudi na prostem tržišču.
Želimo, da bi imel računalnik vsak učenec, ne le bogati. Med indijske šolarje smo poskusno razdelili 500 računalnikov, indijska vlada je že napovedala nakup 100 tisoč računalnikov, ki jih bodo razdelili po šolah. Aakash deluje na operacijskem sistemu Android, ima seveda touch-screen zaslon, multimedijski predvajalnik, možnost brezžične internetne povezave, baterija zdrži tri ure … pravi prof. Prem.
Tablični računalniki Aakash bodo dobavljivi v naslednjih šestih mesecih. Po nekaterih informacijah naj bi Indijci za neverjetno poceni tablični računalnik dobili že skoraj milijon in pol prednaročil.
Jure Forstnerič, vodja laboratorija pri računalniški reviji Monitor pa vendarle opozarja: Pri odločitvi za nakup poceni računalnika je potrebna previdnost, saj zapisane specifikacije ne zagotavljajo kakovosti. Testirali smo kar nekaj cenejših tablic in bili večinoma razočarani.
Poceni tablice tudi v naše šole?
Na osnovni šoli Prule v Ljubljani so v sodelovanju z eno izmed založb v letošnjem šolskem letu v učni proces poskusno uvedli tudi tablične računalnike. V oddelku prvega razreda 18 otrok uporablja tablice, na katerih rešujejo interaktivne naloge in nadgrajujejo svoje znanje.
Ravnatelj OŠ Prule, Dušan Merc: Gre zgolj za šolski pripomoček, ki resno ne spreminja učnega procesa. Učenci uporabljajo tablice le kakšnih 10 minut tedensko, v knjižnici imamo tudi e-bralnike, vendar ne verjamem, da bi lahko sodobne tehnologije popolnoma zamenjale knjige in učbenike.
Tudi z Ministrstva za šolstvo so nam odgovorili, da podpirajo nove načine učenja, predstavili so tudi že prve e-učbenike. Pozdravljajo tudi poskusni projekt s tabličnimi računalniki na Prulah, se pa zavedajo, da je Slovenija precej majhen trg in s tega stališča ni posebej zanimiva za vlaganja podjetij, ki bi zagotovila cenovno ugodno opremo.
Naš sledilec na Twitterju pa ima s “poceni” računalnikom tudi dobro izkušnjo:
@Val202Zelo solidne. Tole za 240EUR uporabljam od lanskega septembra: mojmikro.si/pod_lupo/stroj…
— Niko Rajh (@nof76) January 17, 2012
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V Indiji so izdelali najcenejši tablični računalnik na svetu, ki stane le 30 evrov, ob subvenciji države ga bodo uvedli tudi v šole in na univerze. Tudi sicer je mogoče kupiti vse več računalnikov, ki so veliko cenejši od uveljavljenih znamk.
Se takšna investicija izplača? Se ponuja priložnost, da tudi v slovenskih šolah knjige in učbenike zamenjajo računalniki?
Tablica za 30 evr0v se imenuje Aakash, kar v slovenščini pomeni nebo, njen osnovni namen je elektronsko opismenjevanje otrok. Kot pravi profesor Prem Kalra, direktor tehnološkega inštituta iz Rajasthana, pa bodo tablične računalnike Aakash po podobno nizki ceni ponudili tudi na prostem tržišču.
Želimo, da bi imel računalnik vsak učenec, ne le bogati. Med indijske šolarje smo poskusno razdelili 500 računalnikov, indijska vlada je že napovedala nakup 100 tisoč računalnikov, ki jih bodo razdelili po šolah. Aakash deluje na operacijskem sistemu Android, ima seveda touch-screen zaslon, multimedijski predvajalnik, možnost brezžične internetne povezave, baterija zdrži tri ure … pravi prof. Prem.
Tablični računalniki Aakash bodo dobavljivi v naslednjih šestih mesecih. Po nekaterih informacijah naj bi Indijci za neverjetno poceni tablični računalnik dobili že skoraj milijon in pol prednaročil.
Jure Forstnerič, vodja laboratorija pri računalniški reviji Monitor pa vendarle opozarja: Pri odločitvi za nakup poceni računalnika je potrebna previdnost, saj zapisane specifikacije ne zagotavljajo kakovosti. Testirali smo kar nekaj cenejših tablic in bili večinoma razočarani.
Poceni tablice tudi v naše šole?
Na osnovni šoli Prule v Ljubljani so v sodelovanju z eno izmed založb v letošnjem šolskem letu v učni proces poskusno uvedli tudi tablične računalnike. V oddelku prvega razreda 18 otrok uporablja tablice, na katerih rešujejo interaktivne naloge in nadgrajujejo svoje znanje.
Ravnatelj OŠ Prule, Dušan Merc: Gre zgolj za šolski pripomoček, ki resno ne spreminja učnega procesa. Učenci uporabljajo tablice le kakšnih 10 minut tedensko, v knjižnici imamo tudi e-bralnike, vendar ne verjamem, da bi lahko sodobne tehnologije popolnoma zamenjale knjige in učbenike.
Tudi z Ministrstva za šolstvo so nam odgovorili, da podpirajo nove načine učenja, predstavili so tudi že prve e-učbenike. Pozdravljajo tudi poskusni projekt s tabličnimi računalniki na Prulah, se pa zavedajo, da je Slovenija precej majhen trg in s tega stališča ni posebej zanimiva za vlaganja podjetij, ki bi zagotovila cenovno ugodno opremo.
Naš sledilec na Twitterju pa ima s “poceni” računalnikom tudi dobro izkušnjo:
@Val202Zelo solidne. Tole za 240EUR uporabljam od lanskega septembra: mojmikro.si/pod_lupo/stroj…
— Niko Rajh (@nof76) January 17, 2012
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov