Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupščina OZN je 17. maj razglasila za svetovni dan informacijske družbe. O informacijski družbi se je začelo govoriti že v 70. letih, ko so se pojavili računalniki, največji razmah pa so seveda 90. leta, z izumom interneta.
Namenjen je poudarjanju pomembnosti informacijskih tehnologij in infrastrukture in usmerjanju pozornosti na možnosti, ki jih družbam ponuja uporaba interneta.
Svetovni dan informacijske družbe zaznamujemo tudi v Sloveniji.
“Izraz informacijska družba je retorična osvežitev, koncept, ki se lepo sliši. V resnici gre za veliko več, za nove družbene okoliščine, v katerih države opravljajo veliko regulatorskega dela in se prilagajajo veliko spremembam” pravi Vuk Ćosić, spletni strateg.
Slovenija je informacijska družba in kazalci Evropske Unije kažejo na naš napredek. Po nekaterih podatkih smo celo nad povprečjem. Napredek je viden v oblikah e-izobraževanja in e-storitev. Ćosić govori tudi o manjši avtoriteti učiteljev, saj so danes učenci bolj vešči v komuniciranju in dobro vedo, kako svet komunicira.
K boljši informacijsko razviti Sloveniji pomagajo tudi digitalne storitve države za državljane. Zagotovo poznate e-upravo, ki omogoča oddajo dohodninske napovedi preko spleta. Na internetu lahko registrirate svoj avtomobil ali podjetje ali uporabljate kakšno drugo storitev.
V poročilu Združenih narodov o elektronski upravi za leto 2012 smo pristali na 25. mestu. Od leta 2010 smo napredovali za štiri mesta. Res je, da veliko število storitev že lahko opravimo preko spleta, vprašanje pa je, koliko se slovenski državljan vključuje v dane možnosti. Ćosić pravi, da ni pomembna količina upravnih postopkov na spletu, ampak vključenost državljanov, da opravljamo te storitve preko digitalnih tehnologij.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Skupščina OZN je 17. maj razglasila za svetovni dan informacijske družbe. O informacijski družbi se je začelo govoriti že v 70. letih, ko so se pojavili računalniki, največji razmah pa so seveda 90. leta, z izumom interneta.
Namenjen je poudarjanju pomembnosti informacijskih tehnologij in infrastrukture in usmerjanju pozornosti na možnosti, ki jih družbam ponuja uporaba interneta.
Svetovni dan informacijske družbe zaznamujemo tudi v Sloveniji.
“Izraz informacijska družba je retorična osvežitev, koncept, ki se lepo sliši. V resnici gre za veliko več, za nove družbene okoliščine, v katerih države opravljajo veliko regulatorskega dela in se prilagajajo veliko spremembam” pravi Vuk Ćosić, spletni strateg.
Slovenija je informacijska družba in kazalci Evropske Unije kažejo na naš napredek. Po nekaterih podatkih smo celo nad povprečjem. Napredek je viden v oblikah e-izobraževanja in e-storitev. Ćosić govori tudi o manjši avtoriteti učiteljev, saj so danes učenci bolj vešči v komuniciranju in dobro vedo, kako svet komunicira.
K boljši informacijsko razviti Sloveniji pomagajo tudi digitalne storitve države za državljane. Zagotovo poznate e-upravo, ki omogoča oddajo dohodninske napovedi preko spleta. Na internetu lahko registrirate svoj avtomobil ali podjetje ali uporabljate kakšno drugo storitev.
V poročilu Združenih narodov o elektronski upravi za leto 2012 smo pristali na 25. mestu. Od leta 2010 smo napredovali za štiri mesta. Res je, da veliko število storitev že lahko opravimo preko spleta, vprašanje pa je, koliko se slovenski državljan vključuje v dane možnosti. Ćosić pravi, da ni pomembna količina upravnih postopkov na spletu, ampak vključenost državljanov, da opravljamo te storitve preko digitalnih tehnologij.
Po sodbi sodišča EU mora Google ugoditi zahtevam posameznikov, naj se med rezultati iskanja ne pojavljajo njihovi osebni podatki. O pravici do pozabe oziroma izbrisa z Jeffom Jarvisom in mag. Andrejem Tomšičem.
Valovska spletna ekipa se je v soboto odpravila v Trboje, kjer so se že osmič zbrali slovenski spletni profesionalci. Webmaster piknik je tisti dan v letu, ko se ljudje z interneta srečajo v živo, že nekaj let pa piknik ni namenjen samo webmasterjem, ampak vsem, ki se ukvarjajo z internetom in povezanimi tehnologijami.Pogovarjali smo se s številnimi tviteraši, programerji, novinarji, dizajnerji in drugimi spletnimi profesionalci. Slišali jih boste v oddaji Odbita do bita, tema pogovora bo seveda internet!
Povezovanje na javna brezžična omrežja (WiFi) z mobilnimi napravami je postalo vsakdanje opravilo. Vendar pri tem radi pozabljamo tudi na varnost svojih podatkov, ki jih delimo, in aplikacij, ki jih uporabljamo. Po spletu lahko tudi najdemo več nasvetov, kako se zavarovati pred prestrezanjem podatkov. V tokratni oddaji Odbita do bita smo spoznali, kako vam lahko spletni kriminalci življenje postavijo na glavo in kako se zavarovati na javnih brezžičnih omrežjih.
Področje avtomatske prepoznave govora in sintetizatorjev govora je v zadnjih nekaj letih doživelo razcvet. Zaradi učinkovitih orodij, ki angleški govor prepoznavajo z izredno visoko, skoraj stoodstotno natančnostjo, so se vsi večji proizvajalci mobilne telefonije, tabličnih računalnikov in skratka tehnoloških rešitev vseh vrst začeli posluževati glasovnih ukazov v vse večji meri. A pri tem uporabniki, ki izhajamo iz slovensko govorečega okolja, naletimo na težavo – učinkovitega programa za splošno rabo, ki bi prepoznaval govorjeno slovenščino, zaenkrat še ni.
Odbita do bita tokrat raziskuje viralnost na spletu. Je uspeh viralnega videa res odvisen samo od smešne ali neumne vsebine? Viralne spletne trende doma in v tujini opisuje gost oddaje Jure Leskovec, profesor računalništva na ameriškem Stanfordu.
Z direktorjem družabnih omrežij v eni izmed oglaševalskih agencij iz Londona Jamesom Whatleyjem smo se pogovarjali o vedno večjem uvajanju oglaševanja v družabnih omrežjih.
Založba Goga je s podporo Javne agencije za knjigo ustvarila aplikacijo za androide imenovano Slovenian Literature, s pomočjo katere lahko tuji založniki dobijo informacije o slovenskih avtorjih in vpogled v vzorčne prevode njihovih knjig.
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ta teden potekajo osmi Dnevi industrijske robotike. Ta veja robotike je z nami že več kot 50 let – od leta 1961, v minulih desetletjih pa je močno olajšala industrijsko proizvodnjo in pocenila številne dobrine. V prostorih fakultete si je mogoče ogledati sedem tovrstnih robotov in še dva prototipa, vse pa so v nekajmesečnem delu zasnovali študentje sami. Med drugim roboti z obiskovalci igrajo namizni hokej in košarko, pečejo vaflje in za kozarec pijače lovijo nasmehe. V oddaji Odbita do bita skupaj z Majo Ratej opišemo v naslednjih minutah.
Facebook znova uvaja spremembe. Predstavljamo nov iskalnik – Graph Search, ki vam olajša iskanje skupnih interesov, prijateljev in priljubljenih destinacij. O prednostih in slabostih bomo razpravljali s komunikologom Domnom Savičem in državno nadzornico za varstvo osebnih podatkov Evo Kalan.
South by South West je eden pomembnejših ameriških festivalov, saj pritegne pozornost filmske, glasbene in tehnološke industrije. Austin v Texasu ima tako zavidljivo mesto na zemljevidu inovacij. Tja hitijo vsi tehnološki velikani in evangelisti nove digitalne realnosti. Med njimi je bil tudi Slovenec Andraž Tori.
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja z Nevrološke klinike v Ljubljani razvili e-storitev in mobilno aplikacijo ParkinsonCheck.
Kartica Urbana se seli na mobilne telefone in prinaša številne prednosti uporabe LPPja, Biciklja, parkirišč itd. Še preden smo jo uporabniki dobili v roke je aplikacija prejela prestižno nagrado MasterCard Transport Ticketing Award za najuspešnejši program in sistem mobilnega zaračunavanja in upravljanja vozovnic.
Bi lahko računalniki kdaj prav zares mislili kot ljudje? "Primerjajva nas in podmornice. Ljudje lahko plavamo, toda, ali plavajo tudi podmornice?" Tako nam je na vprašanje, ali bodo računalniki kdaj mislili, odgovoril Kerrie Holley, eden vodilnih strokovnjakov družbe IBM, ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji. "Podmornice seveda ne plavajo, a kljub temu lebdijo in se premikajo v vodi in s tem ustvarjajo iluzijo plavanja. Plavajo pa ne." In podobno bo tudi s superračunalniki ...
Zimski Soči bo tudi v znamenju Twitterja, v 140 znakih se bodo oglašali številni slovenski športniki, na čelu z Anžetom Kopitarjem in Tino Maze. Kakšna so pravila in omejitve olimpijskega tvitanja, kdo so globalni zvezdniki športne tvitosfere, kako bomo tvitali za naše ...
Ob deseti obletnici Facebooka znanstveniki s Princetona napovedujejo njegov skorajšnji zaton. Raziskavo komentira dr. Marko Milosavljević s FDV.
Brian Kaas je ilustrator v podjetju Google. Če znamka še ni na vrhu najmočnejših, pa je zagotovo ena izmed najbolj igrivih. Kaas je del ekipe Google Doodle, ki pripravlja priložnostne različice logotipa. Pred dnevi je narisal Kekca, ki je krasil slovensko različico priljubljenega iskalnika.
Pametni telefoni so del našega vsakdana, in aplikacije tudi. Ne bomo povzdigovali pametnih mobilcev ali bognedaj pretiravali glede njihove uporabnosti, spomnili pa bomo na nekaj najbolj uporabnih orodij oziroma aplikacij, ki jih uporabljajo novinarji oddaje Odbita do bita. Brez katere pa vam živeti ni?
Tiskani časopisi so razmeroma varni proti izmišljenim novicam, ne pa tudi splet. Strica Kim Jong Una niso pojedli sestradani psi, satelit ni posnel čudovite fotografije Evrope ob vstopu v novo leto, sneg ni prekril piramid v Egiptu in slovenska policija ni obiskala punce zaradi tvita o nutelli. Zakaj spletni mediji takšne zgodbe vendarle objavljajo? Kaj pa če je vse izmišljeno? O trendih in neizmerni želji po viralnosti razmišlja bloger in kolumnist Aljaž Pengov Bitenc.
Mobilne naprave in njihovi prav tako mobilni lastniki soustvarjajo primerno okolje in trenutek za širitev ponudbe podcastov – tudi domačih. O vse bolj pestri krajini slovenskih podcastov govorijo njihovi neodvisni avtorji.
Arhiv RTV Slovenija je stopil v novo dimenzijo. O novostih in izobljšavah Luka Zebec, vodja multimedijskega centra RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov