Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
»Avtorji Oxfordovega slovarja angleškega jezika so izbrali besedo leta: selfie. Še preden se ga lotimo nerodno prevajati, moramo selfie najprej definirati. To je avtoportret, največkrat narejen z mobilnim telefonom. Ni težko razumeti, od kod potem poplava avtoportretov na družabnih omrežjih. Priljubljene ljubiteljske oblike fotografije so še Instagram, Povio, filtriranje, zadnje čase pa tudi rekonstrukcije posnetkov iz otroštva. Fotograf Borut Peterlin v razlagi vseh naštetih fenomenov fotografijo postavi na mesto kraljice umetnosti. Selfi na naslovnici: Alan Orlič.«
Uspešnica domačega podjetja Actalogic - virtualna kmetija Agrar Simulator, ki jo igra že več kot pol milijona ljudi po svetu.
Ameriška zvezna uprava za letalski promet (FAA) je napovedala, da bodo letalske družbe potnikom lahko omogočile uporabo elektronskih naprav tudi med vzletom in pristankom, a še vedno v načinu brez povezave. Za potovanje po Evropi to za zdaj še ne prinaša sprememb, naprave morate še vedno izklapljati. Ugotavljamo, da to počne vsaj dobra polovica potnikov, odgovarjamo, zakaj takšna navodila in razmišljamo, kako bi se opozorilo moralo glasiti, da bi ga potniki zares upoštevali. Gost: Damjan Otoničar, kapitan pri letalski družbi Adria Airways.
Čeprav sta Facebook in Twitter na Kitajskem blokirana, družabna omrežja delujejo podobno kot pri nas, le imenujejo se drugače: Ren Ren in Weibo. Te dni je v časopisih zaokrožila še novica, da bodo kitajske oblasti vsaj v prostotrgovinski coni v Šanghaju vendarle odprle povezave do Facebooka in Twitterja. Vprašanje pa je, ali sta sploh lahko resna tekmeca kitajskim storitvam.
Največja tehnološka podjetja in kreativni inovatorji na področju informacijske tehnologije se že pripravljajo na leto 2014. Spletna vizionarka Amy Webb je napovedala 10 trendov, ki bodo v naslednjem letu spremenili medijsko in spletno krajino. Nekatere od teh napovedi izgledajo futuristično, kot na primer uporaba brezpilotnih letal v novinarstvu, druge pa na prvi pogled ne delujejo nove, tehnologija pa je vseeno na novo premišljena.
Čas hitrega tehnološkega razvoja enim prinaša uspeh, neuspešne pa ponavadi spregledamo. José Antonio Morales iz Peruja bi to rad spremenil prav v Sloveniji. Organizira konferenco o strahu in neuspehu (Fear Conference) ter brez težav našteje nekaj lastnih spodletelih podjetniških idej. A Jose zna graditi skupnosti in povezovati podjetne inženirje iz slovenskega, evropskega in svetovnega prostora. Zelo ustreza profilu ljudi, ki vedo, katera ideja je odbita.
Na odru Delavskega doma v Trbovljah je predaval ugledni japonski profesor Hiroši Išiguro. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za humanoidnega robota, dvojnika človeškega profesorja. Robotski duplikat skorajda popolnoma spominja na človeka, tudi z gestami.
Crowdfunding, v prevodu množično financiranje, je zbiranje finančnih sredstev za različne projekte.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
V mesecu mobilnosti opozarjamo na varnost kolesarjev. Vsem svetujemo čelade. A na trgu so še druge inovativne rešitve; na primer smerniki za kolesa. Žmigavci, ja! Namestite jih na levo in desno ročko na krmilu kolesa. Luči bodo prišle najbolj do izraza ponoči, ko jih lahko uporabite kot opozorilne luči ali pa z utripanjem nakažete smer vožnje. Blinkergrips so izdelani v Sloveniji, denar za preboj na svetovni trg pa utegnejo zbrati na Kickstarterju.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Neveljaven email naslov