Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
QR kodo so si izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese v velikih tovarnah in na gradbiščih. Ker so takšna mesta pogosto izpostavljena umazaniji in poškodbam, so iskali zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se koda umaže ali poškoduje, jo zna računalnik zaradi redudance podatkov še vedno prebrati. QR koda vrednost inovacije skriva že v imenu. QR je kratica za Quick response, hiter odziv. Zgodovino rešitve, ki jo uporablja skoraj ves svet, pripovedujeta njena izumitelja Masahikor Hara in Takayuki Nagaya.
Sprva se je uporabljala v tovarnah, zdaj je priljubljena tudi kot tattoo
QR kodo so si pred 20 leti izmislili Japonci, da bi bolj učinkovito spremljali delovne procese. Iskali so zapis, ki je odporen na napake. Tudi če se umaže ali poškoduje, ga mora računalnik prebrati hitro. Inovacija svojo vrednost skriva že v imenu. QR je kratica za hiter odziv – Quick Response.
Izumitelj kode Masahiro Hara še vedno razvija čitalce za nove generacije kode, ki je prvotno je reševala organizacijo dela v tovarnah in na gradbiščih. Delovni proces so skušali nadzirati s skeniranjem kod na gradbenih elementih, a sčasoma se je število teh povečalo. Črtna koda ni bila več dovolj zanesljiva in učinkovita.
Z izumom je bilo treba zagotoviti hitrost branja in toleranco napak. Dvodimenzionalna koda lahko shrani 3 kilobajte informacij. Da bi preprečili napake, je bilo treba podatke zapisati tako, da so razpršeni in se ponavljajo.
Ko sta Takayuki Nagaya in Masahiro Hara razvijala novo obliko zapisa, sta pomislila na številne scenarije uporabe. Nikoli pa nista predvidela tako široke uporabe. QR kodo je s prihodom pametnih mobilcev osvojila marketinška stroka. Postala je celo tattoo, na katerega je mogoče zapisati dobrih 4000 znakov dolgo besedilo.
Čeprav je rešitev patentirana – letos jo je Evropski patentni urad nagradil za najboljšo inovacijo – lastniki dovoljujejo brezplačno uporabo.
“QR kodo lahko natisnete na zelo poceni nosilec informacije, to je papir. Če bi bilo za uporabo treba plačati še licenco, rešitev ne bi bila več poceni. Tako pa bi izgubila bistvo, ki je njena enostavna uporaba.”
Primer: celotno besedilo članka je strnjeno v tej QR kodi:
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov