Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
NSA je od 11. septembra 2001 do danes porabila bilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Orwellove fikcijske ideje niso zelo daleč od današnje resničnosti, saj Arjen Kamphuis, futurist, IT-arhitekt in “hektivist”, pravi, ”da lahko kateri koli telefon brez napora spremeniš v vohunsko napravo na daljavo”. Tako so novinarji, ki otežujejo delo vlad in večjih korporacij, glavne tarče obveščevalnih agencij in drugih vohunskih organizacij. In so to postali še bolj po aferah Snowden in WikiLeaks.
”Novinarji so ključni za delo demokratičnih držav, ker iz njihovega poročanja navadni državljani izvejo, kaj se dogaja v svetu. Za vplivne ljudi je zelo pomembno, da manipulirajo s procesom novinarskega dela, ustrahujejo novinarje in jim preprečujejo, da bi poročali o stvareh, ki bi lahko razjezile 100 tisoče prebivalcev. Tako se vplivni ljudje ukvarjajo le z enim jeznim novinarjem, ni jim pa treba odgovarjati preostalim 100 tisočim državljanom.”
Skupaj z novinarko Silkie Carlo sta v namen večje informiranosti tudi izdala priročnik “Informacijska varnost za novinarje”, ki je namenjen predvsem preiskovalnim novinarjem. Knjiga opisuje učinkovite načine, kako se izogniti nadzoru in vohunjenju na spletu, ki lahko ogrozi novinarjeve vire, zgodbe in samo poklicno delo. ”Če ste resni novinarji in verjamete, da vas opazujejo večje korporacije, potem je najbolje, da začnete uporabljati poseben prenosni računalnik z elektronskim naslovom, ki ne izdaja vaše identitete. Računalnika ne uporabljajte doma, ampak le na anonimnih lokacijah.
Vsa komunikacija bi morala biti šifrirana, saj so Snowdnova razkritja pokazala, da so elektronska pisma in mobilni telefonski pogovori precej manj varni, kot so bili v preddigitalnih časih. Poleg tega je treba vse internetne račune uspešno zavarovati z geslom, ki si ga najlažje zapomnimo, hkrati pa mora biti to tako zapleteno, da ga drugi ne morejo razkriti. Pa tudi dolgo.
”Dovolj dolgo pomeni, da ima vsaj 20 znakov. Razmišljajte o stavku, ne besedi. Naj bo to stavek iz knjige, nekaj, česar niste delili z nikomer, neka osebna misel, ki si jo zato tudi enostavneje zapomnite. Najverjetneje boste morali izbrati več različnih fraz – eno za odklepanje prenosnega računalnika, ki bo imel šifriran trdi disk, eno za elektronsko pošto, eno za ključek USB, kjer imate šifrirane datoteke.”
Hkrati pa še pove, da imamo še veliko ostalih gesel, na primer za račun LinkedIN, pa Amazon … “Tukaj ni težava NSA, ampak kakšna organizirana kriminalna združba, ki želi dobiti podatke o vaših kreditnih karticah. In kako se lahko zavarujete? Z upravljavci gesel, kot sta LostPass ali KeePassX. Z njima upravljate gesla, ki si jih ni treba zapomniti, saj program stori to namesto vas. Ko se prijavljate na te strani, program vpiše vaše izjemno težko geslo, vi pa ste varno prijavljeni.”
Da pa smo glede izbire primernih gesel in zaščite pred vohuni še vedno tako lahkomiselni, Kamphuis obsoja neprizadevnost vlad, ker državljanov ne poučujejo o informacijski varnosti.
“V šolah bi jih morali učiti kritično razmišljati in učencem pomagati razumeti, kako deluje informacijska tehnologija. Moj predlog je, da trinajstletnike začnejo učiti šifriranje elektronskih sporočil. Pri tej starosti se otroci zelo veliko naučijo.”
Vključitev tega predmeta bi pomenila najmanjši mogoč prispevek, ki bi ga Evropski parlament vložil v vse evropske šole. Z neodgovorno uporabo elektronskih medijev škodujemo sebi in državi. S kupovanjem dragih elektronskih naprav pa mastno financiramo naše sledilce. Nič ni zastonj – ne naprave, ne Facebook, ne Twitter.
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
NSA je od 11. septembra 2001 do danes porabila bilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
So bile Orwellove napovedi pretirane, ko je leta 1984 izdal istoimensko zgodbo, v kateri je pisal o totalitarnem režimu, ki izvaja konstantni nadzor nad svojim ljudstvom? Nizozemski strokovnjak za informacijsko varnost Arjen Kamphuis trdi, da lahko vsi postanemo tarče vohunov, postregel pa je tudi s podatki, da je Ameriška agencija za nacionalno varnost NSA od 9. septembra 2001 do danes porabila trilijon evrov za vohunjenje in ustrahovanje, preprečila pa ni niti enega samega terorističnega napada.
Orwellove fikcijske ideje niso zelo daleč od današnje resničnosti, saj Arjen Kamphuis, futurist, IT-arhitekt in “hektivist”, pravi, ”da lahko kateri koli telefon brez napora spremeniš v vohunsko napravo na daljavo”. Tako so novinarji, ki otežujejo delo vlad in večjih korporacij, glavne tarče obveščevalnih agencij in drugih vohunskih organizacij. In so to postali še bolj po aferah Snowden in WikiLeaks.
”Novinarji so ključni za delo demokratičnih držav, ker iz njihovega poročanja navadni državljani izvejo, kaj se dogaja v svetu. Za vplivne ljudi je zelo pomembno, da manipulirajo s procesom novinarskega dela, ustrahujejo novinarje in jim preprečujejo, da bi poročali o stvareh, ki bi lahko razjezile 100 tisoče prebivalcev. Tako se vplivni ljudje ukvarjajo le z enim jeznim novinarjem, ni jim pa treba odgovarjati preostalim 100 tisočim državljanom.”
Skupaj z novinarko Silkie Carlo sta v namen večje informiranosti tudi izdala priročnik “Informacijska varnost za novinarje”, ki je namenjen predvsem preiskovalnim novinarjem. Knjiga opisuje učinkovite načine, kako se izogniti nadzoru in vohunjenju na spletu, ki lahko ogrozi novinarjeve vire, zgodbe in samo poklicno delo. ”Če ste resni novinarji in verjamete, da vas opazujejo večje korporacije, potem je najbolje, da začnete uporabljati poseben prenosni računalnik z elektronskim naslovom, ki ne izdaja vaše identitete. Računalnika ne uporabljajte doma, ampak le na anonimnih lokacijah.
Vsa komunikacija bi morala biti šifrirana, saj so Snowdnova razkritja pokazala, da so elektronska pisma in mobilni telefonski pogovori precej manj varni, kot so bili v preddigitalnih časih. Poleg tega je treba vse internetne račune uspešno zavarovati z geslom, ki si ga najlažje zapomnimo, hkrati pa mora biti to tako zapleteno, da ga drugi ne morejo razkriti. Pa tudi dolgo.
”Dovolj dolgo pomeni, da ima vsaj 20 znakov. Razmišljajte o stavku, ne besedi. Naj bo to stavek iz knjige, nekaj, česar niste delili z nikomer, neka osebna misel, ki si jo zato tudi enostavneje zapomnite. Najverjetneje boste morali izbrati več različnih fraz – eno za odklepanje prenosnega računalnika, ki bo imel šifriran trdi disk, eno za elektronsko pošto, eno za ključek USB, kjer imate šifrirane datoteke.”
Hkrati pa še pove, da imamo še veliko ostalih gesel, na primer za račun LinkedIN, pa Amazon … “Tukaj ni težava NSA, ampak kakšna organizirana kriminalna združba, ki želi dobiti podatke o vaših kreditnih karticah. In kako se lahko zavarujete? Z upravljavci gesel, kot sta LostPass ali KeePassX. Z njima upravljate gesla, ki si jih ni treba zapomniti, saj program stori to namesto vas. Ko se prijavljate na te strani, program vpiše vaše izjemno težko geslo, vi pa ste varno prijavljeni.”
Da pa smo glede izbire primernih gesel in zaščite pred vohuni še vedno tako lahkomiselni, Kamphuis obsoja neprizadevnost vlad, ker državljanov ne poučujejo o informacijski varnosti.
“V šolah bi jih morali učiti kritično razmišljati in učencem pomagati razumeti, kako deluje informacijska tehnologija. Moj predlog je, da trinajstletnike začnejo učiti šifriranje elektronskih sporočil. Pri tej starosti se otroci zelo veliko naučijo.”
Vključitev tega predmeta bi pomenila najmanjši mogoč prispevek, ki bi ga Evropski parlament vložil v vse evropske šole. Z neodgovorno uporabo elektronskih medijev škodujemo sebi in državi. S kupovanjem dragih elektronskih naprav pa mastno financiramo naše sledilce. Nič ni zastonj – ne naprave, ne Facebook, ne Twitter.
Tik Tok mesečno uporablja milijarda aktivnih uporabnikov po vsem svetu. Priljubljen, zabaven, za mlade. To so najpogostejši opisi za Tik Tok. Pa tudi nevaren, zasvojljiv, prepovedan.
Jeseni lani je v Sloveniji odmeval prvi primer, ko je delovna inšpekcija z denarno kaznijo oglobila vplivneža zaradi nezakonitega dela otrok. Odprl je številna vprašanja o razumevanju spletnega sveta in ureditvi pravil za platforme, ki niso več nove. Oglaševalski modeli se v digitalnem okolju bliskovito hitro spreminjajo, težava je, ker regulacija za njimi caplja prepočasi.
V električnem avtomobilu te pozimi zebe zaradi varčevanja z baterijo. Baterije imajo rok trajanja in jih ni mogoče reciklirati. Z električnim vozilom ne prideš daleč, polnjenje pa traja veliko časa. Res? Odbita do bita preverja mite, ki veljajo o električnih vozilih, in išče resnico. Dejstvo je, da so električna vozila za večino še vedno cenovno nedostopna, zato se posvečamo tudi novici o padcu cen (Teslinih) avtomobilov. Bo to vplivalo na trg?
Dobrodošli v svetu digitalnih financ. Na trgu je vedno več aplikacij za trgovanje z delnicami. So povod za spreminjanje razmišljanja uporabnikov o upravljanju z osebnimi financami? Borza je bolj dostopna, finančnega znanja je več, trgovanja z manjšimi zneski vedno več. Opozarjamo na nujnost pazljivosti pri izbiri kriptomenjalnice, tudi zaradi podjetja FTX, ki je v kripto svetu odgovorno za odmevno prevaro in izgubo denarja.
Upravljalnik gesel LastPass po svetu uporablja 30 milijonov ljudi. Upravičeno nas skrbi, ko beremo novice o vdoru in kraji gesel uporabnikov. V Sloveniji te dni najpogosteje poročajo o številnih vdorih v mobilne denarnice. Kljub ozaveščenosti in opozorilom je žrtev lahko kdor koli.
V odbiti mini seriji raziskujemo Be Real, Mastodon in Discord, ki nimajo nujno veliko skupnega, se pa od uveljavljenih in velikih omrežij razlikujejo po skrbi za uporabnika in skupnost. Discord, ki živi od leta 2015, je platforma za komuniciranje skupine uporabnikov. Zakaj smo jo opazili šele zdaj in kaj ima, česar drugi nimajo? Lahko alternative preživijo in premagajo komercialna omrežja?
Mini odbita serija išče alternative družabnim omrežjem, ki jim uporabniki očitajo izgubo skrbi za dobrobit skupnosti. V drugi epizodi spoznavamo Mastodon, vesolje vozlišč, ki ima odprti protokol in spodbuja komunikacijo med skupnostmi z različnimi interesi. Čeprav Mastodon živi od leta 2016, vzpon doživlja v zadnjih mesecih zaradi migracije tviterašev, ki iščejo alternativno obliko podajanja kratkih sporočil.
Družabna omrežja, ki imajo še vedno veliko vpliva in denarja, zaradi številnih težav izgubljajo uporabnike. Odbita do bita zato v prvi mini seriji letos išče alternativna omrežja. Be Real je aplikacija francoskega porekla, ki namesto filtrirane resničnosti poudarja pomen realnega življenja. Do oktobra 2022 jo je naložilo 73 milijonov ljudi po vsem svetu, trenutno ima 10 milijonov dnevnih uporabnikov. Pravijo, da aplikacija zaradi skrbi za zdravje mladih uporabnikov ni zasvojljiva in da brezplačno uporabo omogočajo brez prikazovanja oglasov. Lahko preživijo?
Katere teme so tako močno zaznamovale 2022, da bodo vplivale tudi na letošnje leto in na tehnološko prihodnost?
Tradicionalna odbita debata prinaša pregled telefonskega leta. Leto 2022 ni prineslo prebojnih novosti, Maruša in Anže debatirata o vidnih posledicah svetovnih kriz na trgu, o previsokih cenah telefonov in o enotnih polnilnikih, ki jih zahteva Evropska unija. Katere telefone z letnico 2022 se izplača kupiti? Tudi tokrat so razdeljeni v kategorije: pregrešno dragi, dostopni in poceni telefoni.
Ker je v nogometu že skoraj več tehnologije kot športa, se tudi Odbita do bita ozira proti Katarju. Novinarski kolega Aljaž Golčer pripoveduje o vzponu in kritikah sistema VAR in o razdelitvi sodniških nalog zaradi številnih kamer in senzorjev. O novi tehnologiji, ki pomaga pri določitvi prepovedanega položaja, in o pametni žogi, ki jo spremljamo na svetovnem prvenstvu 2022.
Države Evropske unije so sprejele dolgo pričakovani akt o digitalnih storitvah. Kakšne pravice torej prinaša uporabnikom spletnih storitev in kakšne zahteve nalaga tehnološkim velikanom? Se bomo končno znebili vedenjskega oglaševanja? Kako priti do živega korporacijam iz Kitajske ali Združenih držav, ki jim varovanje osebnih podatkov ni tako sveto kot Evropski uniji?
Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje.
Z režiserko in scenaristko o pomembnosti nastavitev, ki dela režiserjev in igralcev ob domačem gledanju filmov ne popačijo. Zakaj so skupine nastavitev v televizorjih privzete in kako slavni igralec Tom Cruise o gledanju domače televizije izobražuje svoje oboževalce. Urša Menart med drugim sestavi seznam spletnih platform, ki tudi v Sloveniji omogočajo ogled manj popularnih zvrsti filmov (kratkih, dokumentarnih in animiranih).
Fliperji in avtomati za igre na srečo? Ali Tennis for two, ki velja za eno prvih iger v zgodnji zgodovini videoiger? Kako določiti rojstvo računalniških iger in kje, kdaj in kako so se v tem obdobju zgodile pomembne spremembe?
Predstavljajte si, da računalniški program lahko nariše, kar koli si zamislite, živali, predmete in ljudi, v položajih, ki v resničnem življenju ne obstajajo, pa so kljub temu videti realno. Pes, ki drži filmsko kamero, in mačka, ki pilotira letalo, sta sicer na generirani sliki lahko zabavna, če pa v domišljijo in umetno inteligenco vključimo obraze ljudi, postane položaj bolj resen in strašljiv.
Odbita do bita tokrat z odbito zgodbo o domači izdelavi profesionalne mehanske tipkovnice.
Ko govorimo o uporabi tehnologije za otroke in mladostnike, se po navadi sprašujemo, koliko časa naj otroci gledajo v zaslon, ne pa, kaj naj gledajo. Zato Odbita do bita tokrat gleda risanke in se sprašuje, kako se vsebine spreminjajo, zakaj je televizija v dobi manjših zaslonov še popularna in kako se kakovostno prilagajati trendom, ki jih narekujejo družabna omrežja.
Odbita do bita odgovarja na nezaželene klice. Smo lahko žrtev prevare, če se na neznano številko samo oglasimo? Kako se znebiti prodajnih klicev in kakšne pravice imamo po zakonu o varstvu podatkov? Zakaj uporabniki aplikacije Viber pogosteje poročajo o nezaželenih klicih?
Brezpilotni letalniki - tehnologija, ki sicer ni nova, je pa vse bolj uporabna v komercialne (in tudi zasebne) namene. Potrošniki atraktivne posnetke iz zraka pričakujemo v oglasih, glasbenih spotih in filmih.
Neveljaven email naslov