V Ljubljani poteka 11. Mednarodna konferenca tehnologij za prepoznavanje obrazov in kretenj, kjer bodo do konca tedna predstavljeni zadnji raziskovalni dosežki pri razvoju naprednih računalniških postopkov in tehnologij za samodejno razpoznavanje človeških obrazov, kretenj in gest, razpoznavanje psihofizičnih stanj oseb ter razpoznavanje gibanja oseb po prostoru.

Do konca tedna bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavljeni zadnji raziskovalni dosežki pri razvoju naprednih računalniških postopkov in tehnologij za samodejno prepoznavanje človeških obrazov, kretenj in gest, prepoznavanje psihofizičnega stanja ljudi in prepoznavanje gibanja oseb po prostoru.

Tam lahko na primer spoznate Nea, humanoidnega robotka, s katerim se lahko pogovarjate, ta pa na podlagi vaših odgovorov prepozna vaš značaj.

“Robot značaja ne določi na podlagi tega, kar nekdo reče, ampak glede na to, kako je nekaj povedano. Kot primer lahko povem, da ima odprt/ekstravertiran človek med pogovorom določeno obrazno mimiko in več govori. Računalnik nima semantičnih sposobnosti, saj ne razume, kaj govorite.” 

Razloži Evangelos Sariyanidi z londonske Univerze Queen Mary. Robot snema vaš obraz in telo ter analizira način premikanja ust, oči in glave ter celotnega telesa. Vse se snema in analizira v realnem času in ob koncu krajšega pogovora z Neom je mogoče dobiti analizo svojega značaja.

Sariyanidi še pravi, da je njihov najvišji cilj, da bi imeli roboti v prihodnje vgrajenih kar največ človeških lastnosti. Tako bi lahko v prihodnje postali celo naši prijatelji, kar pa verjetno ne bi bilo najbolje.

Tehnologije za prepoznavo obrazov odkrivajo tudi določena zdravstvena stanja

Profesor računalništva na kalifornijski univerzi v Santa Barbari Matthew Turk se je z raziskovanjem računalniške prepoznave obrazov in kretenj začel ukvarjati leta 1991. Pravi, da naši obrazi povedo o nas veliko več, kot si mislimo. Z računalniki lahko denimo analiziramo prej omenjena čustva in kretnje, računalniki pa lahko določijo tudi naše demografske značilnosti, pozornost, zdravstveno stanje in s tem povezane nevidne značilnosti, kot je srčni utrip.

 “Računalnike lahko uporabljamo tudi za pregledovanje barve vaše kože, primerja jo z včerajšnjo barvo ali barvo pred enim mesecem, letom. Lahko opazuje znamenje na koži, ki ga še pred tem ni bilo. Vi ga mogoče ne opazite, računalnik pa lahko primerja podobe in vas opozori na težavo ter vas napoti k dermatologu na pregled. Takšne vrste tehnologij lahko rešujejo življenja.” 

Matthew Turk še pravi, da so te tehnike prepoznavanja obrazov in kretenj pomembne tudi za lažje vključevanje v družbo nekaterih skupnosti, kot so denimo gluhi in gluhonemi ljudje. To bo mogoče z avtomatsko prepoznavo znakovnega jezika, ki tega pretvori v zapisani govor. Tako se bodo lahko pogovarjali tudi s tistimi, ki znakovnega jezika ne poznajo.

Aplikacije za prepoznavo obrazov in kretenj v prihodnje v domeni vseh  

Na konferenci si je mogoče ogledati še druge prototipe. Med drugim tudi tehnologije za varovanje zasebnosti v videoposnetkih in biometrične sisteme za prepoznavanje obrazov. Večina omenjenih aplikacij še ni dostopnih na trgu, po besedah Matthewa Turka s kalifornijske univerze pa bodo te v prihodnje del zagotovo postale del našega vsakdana.

“Ja, večina teh reči je še vedno samo v raziskovalnih laboratorijih. Toda številne tehnologije, ki jih danes uporabljamo, med njimi na primer pametni telefon, so bile včasih le v raziskovalnih laboratorijih. To je normalen proces za tehnologijo – raziskave, testiranja, in če ugotovimo, da so praktične, gredo tudi na trg. Večina tehnologij, ki sem jih omenil, bo verjetno kmalu dostopnih širši javnosti.”