Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaitlin Prest: "Globlje ko segam na ta področja, bolj se zavedam, da ne gre le za mojo zgodbo, ampak da zgodba, ki jo poveš, vpliva tudi na ljudi, ki jih ljubiš."
Sredi marca je na Evropskih radijskih dnevih 1500 udeležencev prisluhnilo razpravam o prihodnosti avdio produkcije. Med govorci je bila tudi Kaitlin Prest, kreativna direktorica in voditeljica večkrat nagrajenega podcasta The Heart. Ta z različnimi serijami naslavlja ljubezen, seks, odnose, čustva.
Tem nikakor ne obravnava plehko, ampak res iskreno, življenjsko in predvsem – z izvirnim upovedovanjem. Za oddajo Movies In Your Head – govori o sanjarjenju, predstavah o prihodnosti, ki jih oblikujemo zgolj na podlagi bežnega stika z osebo – je lani prejela zlato priznanje za nove formate na festivalu Prix Italia.
Kljub nagradam in prehodu od skupnostne radijske postaje v Montrealu, prek obdobja neodvisnosti v New Yorku, do pristopa k mreži Radiotopia, Kaitlin še vedno snema kot včasih.
“Moja spalnica je na vrhu štirinadstropne hipijevske hiše, tako jo imenujem. V hiši živi veliko ljudi. No, na voljo imam garderobno sobo, kar je za Brooklyn nenavadno, ampak imam jo. Na stene in strop te garderobne sobe namestim odeje, pripravim izrez za luč, pripravljeno imam stojalo in mikrofon. Tam snemam.”
Sicer ima z ekipo umetnikov, producentov in oblikovalcev, ki sestavljajo kolektiv podcasta, najet studio, a snemanje v garderobni sobi, pravi, je intimnejše.
“V pisarniškem okolju ne morem biti tako ustvarjalna, vse je nekako sterilnejše. V omari nisem časovno omejena, sama lahko montiram, poslušam glasne posnetke, vso opremo imam na voljo. V studiu, ki ga uporabljajo tudi drugi, pa si v tem smislu bolj omejen.”
Ko razmišlja o razlikah med podcasterji in radijci, najprej pomisli na osebni odnos. Razlika je predvsem v tem, je prepričana, da pri podcastih nagovarjaš eno osebo, ne skupine. Tako se vzpostavlja bolj intimen odnos med poslušalcem in gostiteljem podcasta.
Tudi njen podcast predstavlja novost v načinu upovedovanja. Ni pa edina, med podcasti je najti precej izvirnih, drugačnih, povsem novih načinov podajanja vsebine.
“Zdaj, ko je javnost spet pozorna na avdio, se mi zdi, da se tudi večji medijski igralci znova posvečajo eksperimentiranju z zvokom. To pa vodi k novim načinom razmišljanja o radiu, k novim načinom ustvarjanja.”
Poudarja, da imajo z vsebinami na zahtevo ustvarjalci podcastov več časa, kakovostno produkcijo pa omogočajo tudi nižji stroški, dobri mikrofoni so dostopni.
“Nisem prepričana, da se bodo ipodi in podcasti kot tehnologija ohranili, najbrž bomo doživljali inovacije na področju poslušanja na zahtevo. Pomislite na televizijo. Najbolj priljubljena vrsta so vsebine, ki jih ljudje gledajo prek Netflixa, na ta trg je vstopil tudi Amazon, in menim, da je to pot, po kateri bo šel tudi pripovedni avdio. Morda vsebine ne bodo za plačljivim zidom – ne vem, ali se bo to zgodilo. Vsekakor pa mislim, da na trgu podcastov ne gre za prenapihnjen balon.”
468 epizod
Odbita do bita se loteva sodobnih tehnologij in jih kritično umešča v prostor in čas. Pogovarjata se Maruša Kerec in Anže Tomić.
Kaitlin Prest: "Globlje ko segam na ta področja, bolj se zavedam, da ne gre le za mojo zgodbo, ampak da zgodba, ki jo poveš, vpliva tudi na ljudi, ki jih ljubiš."
Sredi marca je na Evropskih radijskih dnevih 1500 udeležencev prisluhnilo razpravam o prihodnosti avdio produkcije. Med govorci je bila tudi Kaitlin Prest, kreativna direktorica in voditeljica večkrat nagrajenega podcasta The Heart. Ta z različnimi serijami naslavlja ljubezen, seks, odnose, čustva.
Tem nikakor ne obravnava plehko, ampak res iskreno, življenjsko in predvsem – z izvirnim upovedovanjem. Za oddajo Movies In Your Head – govori o sanjarjenju, predstavah o prihodnosti, ki jih oblikujemo zgolj na podlagi bežnega stika z osebo – je lani prejela zlato priznanje za nove formate na festivalu Prix Italia.
Kljub nagradam in prehodu od skupnostne radijske postaje v Montrealu, prek obdobja neodvisnosti v New Yorku, do pristopa k mreži Radiotopia, Kaitlin še vedno snema kot včasih.
“Moja spalnica je na vrhu štirinadstropne hipijevske hiše, tako jo imenujem. V hiši živi veliko ljudi. No, na voljo imam garderobno sobo, kar je za Brooklyn nenavadno, ampak imam jo. Na stene in strop te garderobne sobe namestim odeje, pripravim izrez za luč, pripravljeno imam stojalo in mikrofon. Tam snemam.”
Sicer ima z ekipo umetnikov, producentov in oblikovalcev, ki sestavljajo kolektiv podcasta, najet studio, a snemanje v garderobni sobi, pravi, je intimnejše.
“V pisarniškem okolju ne morem biti tako ustvarjalna, vse je nekako sterilnejše. V omari nisem časovno omejena, sama lahko montiram, poslušam glasne posnetke, vso opremo imam na voljo. V studiu, ki ga uporabljajo tudi drugi, pa si v tem smislu bolj omejen.”
Ko razmišlja o razlikah med podcasterji in radijci, najprej pomisli na osebni odnos. Razlika je predvsem v tem, je prepričana, da pri podcastih nagovarjaš eno osebo, ne skupine. Tako se vzpostavlja bolj intimen odnos med poslušalcem in gostiteljem podcasta.
Tudi njen podcast predstavlja novost v načinu upovedovanja. Ni pa edina, med podcasti je najti precej izvirnih, drugačnih, povsem novih načinov podajanja vsebine.
“Zdaj, ko je javnost spet pozorna na avdio, se mi zdi, da se tudi večji medijski igralci znova posvečajo eksperimentiranju z zvokom. To pa vodi k novim načinom razmišljanja o radiu, k novim načinom ustvarjanja.”
Poudarja, da imajo z vsebinami na zahtevo ustvarjalci podcastov več časa, kakovostno produkcijo pa omogočajo tudi nižji stroški, dobri mikrofoni so dostopni.
“Nisem prepričana, da se bodo ipodi in podcasti kot tehnologija ohranili, najbrž bomo doživljali inovacije na področju poslušanja na zahtevo. Pomislite na televizijo. Najbolj priljubljena vrsta so vsebine, ki jih ljudje gledajo prek Netflixa, na ta trg je vstopil tudi Amazon, in menim, da je to pot, po kateri bo šel tudi pripovedni avdio. Morda vsebine ne bodo za plačljivim zidom – ne vem, ali se bo to zgodilo. Vsekakor pa mislim, da na trgu podcastov ne gre za prenapihnjen balon.”
Jonas Žnidaršič o tiskanju 3D-mask, ranljivosti tehnoloških rešitev za videosestanke in Twitterju, ki daje občutek, da promovira le še politične stranke.
Maruša, Anže in Gorazd Božič (SI CERT) o spletni varnosti pri delu od doma in nadzoru v času koronavirusa.
Ob novici, da sta Netflix in Youtube v Evropi znižala privzeto ločljivost pretočnih vsebin in ker polovica sveta dela od doma, se sprašujemo kako obremenjen je internet. V debati z Marušo in Anžetom sodeluje novinar Matjaž Ropret, urednik portala Tehnozvezdje.
Koliko naših podatkov podjetja zahtevajo za delovanje aplikacij? Maruša, Anže in dr. David Jelenc z odbitimi poslušalci prebirajo drobni tisk mobilnih operacijskih sistemov
Maruša, Anže in Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Google. Ugotavljajo, da je uporabniku prijazen in razumljiv, a tudi kratek, zagotovo so torej uporabnikom kaj prikrili in zamolčali.
Odbita do bita namesto vas bere drobni tisk tehnoloških podjetij in odgovarja na vprašanje: Kaj vse podjetja počnejo z našimi podatki in fotografijami? Maruša, Anže in gostja Pika Šarf z odbitimi poslušalci tokrat prebirajo drobni tisk podjetja Facebook.
Drobni tisk tehnoloških podjetij je pomemben za našo varnost in zasebnost na spletu. Zakaj je potem napisan tako, da ga nihče ne razume ter tako dolg in dolgočasen, da ga nihče ne bere? V uvodni epizodi mini serije Drobni tisk v odbitem studiu gostuje Pika Šarf, mlada raziskovalka Inštituta za kriminologijo.
Kljub številnim tehnološko naprednim rešitvam in brezžičnim tehnologijam na trgu vlada zmeda, ker nimamo enotnega standarda za vse naše pametne naprave. Smo s standardom USB C korak bližje enotni rešitvi? Kako se je USB razvijal in kam gre razlaga dr. Patricio Bulić s Fakultete za računalništvo in informatiko.
V zadnjem delu miniserije o trikih za dobro in všečkano fotografijo in Instagram trendih za leto 2020.
V drugem delu miniserije o vplivu sodobne tehnologije na fotografijo razmišlja fotografinja Instagram generacije Urša Premik.
Včasih je bila fotografija predvsem umetnost, danes je tesno ob fotografiji tehnologija. V prvem delu miniserije o spremembah v zadnjem desetletju razmišlja fotograf Borut Peterlin.
V ZDA se je zaključil 54. CES, največji sejem zabavne elektronike na svetu. Iz Las Vegasa se oglaša novinar Lucijan Zalokar.
Kakšne novice in kateri ljudje so zaznamovali tehnološko leto 2019? Z Marušo in Anžetom razmišljata Urška Henigman in Matjaž Ropret.
Maruša in Anže v zadnji letošnji epizodi tradicionalno testirata telefone leta 2019. Ugotavljata, da najdražji niso več najboljši ali vsaj ne najbolj smotrni nakupi, se navdušujeta nad upogljivimi zasloni in se sprašujeta kako na trg vpliva spor med ZDA in podjetjem Huawei.
Odbita do bita se loteva maratonskega gledanja televizijskih nadaljevank in filmov. Se konkurenca Netflixa vrača k navadam linearne televizije? Trende gledanja serij in filmov komentirata Ana Jurc in Igor Harb
Slovenski tiskovni agenciji pri pisanju novic že pomaga robot Stanko. So novinarji v tekmi z roboti? Odbita do bita se je iz studia preselila na oder festivala Naprej/Forward. Gost epizode je Aljoša Rehar,vodja skupine za digitalno strategijo na STA-ju.
Deep fake tehnologija ali globoka videomanipulacija cilja na naša čustva, na strah, ne pa na razum. Gost epizode je dr. Igor Vobič s Fakultete za družbene vede
Če lahko nekomu zamenjaš obraz, to lahko pomeni konec videogradiva med dokazi, a videomanipulacija (deep fake) je veliko več. Sogovornik: Žiga Emeršič, Laboratorij za računalniški vid FRI
James Thompson, svetovni znani razvijalec aplikacij o popularnosti temnega načina na mobilnih telefonih.
ASMR je postal globalni hit! Ustvarjalci video vsebin imajo na Youtubu milijone ogledov, zvoki, ki jih ustvarjajo s šepetanjem ali božanjem predmetov obljubljajo sprostitev in lažji spanec.
Neveljaven email naslov