Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turška trstena piščal »nej« je preprosto glasbilo, igranje nanjo pa se je razvilo do neslutenih zmožnosti, še posebej pod vplivom sufijske mistične glasbe. Plešoči derviši, menihi rodu Mevlevi so jo cenili v okviru obredov, zato je glasba za to glasbilo navadno vzvišena, umirjena, nekako nostalgična, saj odraža hrepenenje po neposrednem spoznanju boga. Podobne piščali sicer poznajo v vsem muslimanskem svetu, vendar imajo turške zaradi posebnega ustnika jasnejši zvok in večji obseg ter izrazne zmožnosti. Dvakrat zapored nam bo v Oddaljenih zvočnih svetovih na turški nej igral mojster Kudsi Erguner.
Turška trstena piščal »nej« je preprosto glasbilo, igranje nanjo pa se je razvilo do neslutenih zmožnosti, še posebej pod vplivom sufijske mistične glasbe. Plešoči derviši, menihi rodu Mevlevi so jo cenili v okviru obredov, zato je glasba za to glasbilo navadno vzvišena, umirjena, nekako nostalgična, saj odraža hrepenenje po neposrednem spoznanju boga. Podobne piščali sicer poznajo v vsem muslimanskem svetu, vendar imajo turške zaradi posebnega ustnika jasnejši zvok in večji obseg ter izrazne zmožnosti. Dvakrat zapored nam bo v Oddaljenih zvočnih svetovih na turški nej igral mojster Kudsi Erguner.
Srečujemo se z glasbo s severa Ugande, z območja, na katerem živi ljudstvo Ačoli. Pravijo, da so prišli z juga današnjega Sudana pred več kot tisoč leti. Njihova glasba je živa, izročilo se dopolnjuje in spreminja, zato v njem najdemo tudi novejše vplive, ki nam jih predstavljajo različne bolj ali manj tradicionalne zasedbe na posnetkih iz leta 1991. Poleg različnih bobnov in ropotulj, ki spremljajo večino izvedb, slišimo še godalo endingidi, ksilofon madinda, palčni klavir lukeme, harfe adungu in rogove agvara.
Tokratno oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je njen avtor Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi himalajske dežele Butan, ki leži med Indijo in Kitajsko. Poslušajite prvo oddajo o glasbi iz Butana.
Spoznavamo del zvočnega izročila iz Ugande, kot ga je predstavila skupina N'Gali leta 1991. Skupina si je nadela ime, ker zavestno ohranja izročilo domačega območja, kraljestva Baganda, mesta Kigezi z okolico in ozemlja severno od Viktorijinega jezera. Poslušamo petje in značilna glasbila: ksilofon madinda, lokalne različice bobnov enbutu, nankasa in engalabi, harfe adungu, godalo endingidi in palčni klavir – sanza.
Poslušamo glasbo dveh ljudstev iz Paragvaja: Gvaranov Njandeva in Ajoreo. To sta staroselski ljudstvi na severu Chaca, osrednje pokrajine južnoameriške celine, ki si jo delijo Argentina, Paragvaj, Bolivija in Brazilija. Beseda chaco prihaja iz kečuanščine in pomeni lovišče, kar kaže na to, da so bili prvotni prebivalci predvsem lovci, vendar se je to s časom marsikje zelo spremenilo. Ljudstva so dolgo živela v osami, boj za preživetje je bil težak, ljudi sta reševali bojevitost in povezanost z naravo in naravnimi silami.
Neveljaven email naslov