Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
791 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Topel poletni čas nas vabi ven, kjer se, namenoma ali naključno, srečamo tudi z različnimi oblikami umetniških intervencij v javnem prostoru. Eden dejavnih akterjev na tem področju je tudi slovenski režiser in prevajalec, pa tudi performer, Jaka Andrej Vojevec, Gledališki oziroma uprizoritveni umetnosti se dejavno posveča z več pozicij, ustvarja v javnem prostoru, v gledaliških institucijah in soustvarja zunajinstitucionalno gledališko produkcijo. Kot nastopajoči in kot avtor predstav ter delavnic sodeluje tudi v ustvarjanju žanra, ki ga imenujemo gledališče zatiranih. Več o naštetem, pa še o komediji in komičnem, v pogovoru v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Outopija, režija: A.J. Vojevec, foto: Jaša Jenull
Pred kratkim smo v tiskanih medijih zasledili pisanje o trenutnem, neprijetnem stanju v nekaterih slovenskih gledališčih. Najbolj pereče izpostavljeni so: Slovensko ljudsko gledališče Celje, kjer je potekal razpis in izbira upravitelja za novi mandat; Slovensko stalno gledališče Trst, v katerem so na dan prišla nesoglasja med vodstvom in igralskim ansamblom; ter Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, za katerega prav tako poteka imenovanje novega vodstva, pri čemer pa je premalo slišana in upoštevana gledališka stroka. V oddajo Oder smo povabili gospo Vesno Jurca Tadel, vodjo sektorja za umetnost in strokovno sodelavko za področje uprizoritvenih umetnosti na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki bo stanje pokomentirala. Vabimo vas k poslušanju! Johann Heinrich Ramberg: Stephano, ilustracija, W. Shakespeare: Vihar, okoli 1800, detajl vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stephano_(The_Tempest)
Plesni kongres je od leta 2010 kulturni svetilnik Nemške zvezne kulturne fundacije, začenjajo svoj nagovor organizatorji letos četrtega srečanja plesnih teoretikov in praktikov, ki je potekalo med 16. in 19. junijem v Hannovru. Osrednja tema tokratnega srečanja je bila fenomen sodobnosti, ki je bil od zgodnjega 20.stoletja dalje v umetniških in teoretskih praksah razumljen kot klic k tematiziranju in ukvarjanju s pogoji in radikalnimi spremembami vsakokratne sedanjosti. Sodobnost so tokrat obravnavali kot raznolikost poskusov estetskega, političnega in družbenega umeščanja posameznika v njemu lasten čas in nenazadnje tudi fizične parametre posamezne sodobnoplesne prakse. Plesnega kongresa v Hannovru se je udeležil tudi slovenski plesalec, koreograf in gledališki režiser Matjaž Farič, ki bo v naši oddaji več povedal o vsebinah, o katerih so udeleženci predavali, poslušali in debatirali. Vabimo vas k poslušanju! foto: Anja Beutler, www.tanzkongress.de
Izhodišča tema oddaje je predstava Delo iz ljubezni Teje Reba in Loupa Abramovicija. V njej avtorja tematizirata družinska razmerja, opredeljena glede na mater in očeta, ki sta oba umetnika in izpostavljata robne točke življenja sredi današnjega umetniškega sistema. Predstava je zastavljena tako, da na intimni ravni zastavlja vprašanja o vrednosti, namiguje tudi na materialno vrednost matere, očeta in njunih otrok, medtem ko širši kontekst, socialno-ekonomska paradigma, vdira v intimne potrebe vsakega izmed njih in jih z izpostavljanjem dela ranljive in negotove. Na eni strani imamo razmerje med ljubeznijo in nezmožnostjo njenega udejanjanja, na drugi strani razmerje med produkcijo in ustvarjanjem. Ob predstavi je filozofinja, aktivistka in performerka, Lana Zdravković razmišljala o konceptu dela v kapitalizmu. V današnji oddaji vam predstavljamo besedilo, ki ga prekinjajo pogovor ter pojasnila izhodišč in tez, ki jih avtorica v besedilu navaja. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Delo iz ljubezni, foto: Nada Žgank, www.bunker.si
Jana Pavlič je diplomirala iz primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Parizu ter v Kanadi. Bila je direktorica gledališča Koreodrama v Ljubljani, umetniški producent in dramaturški sodelavec v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, med leti 1995 in1997 svetovalka ministra za gledališko dejavnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Med leti 1998 in 2005 je bila direktorica in soustanoviteljica Centra za raziskave scenskih umetnosti – DELAK. Soustanovila je revijo Maska in festival sodobnih odrskih umetnosti EXODOS ter mednarodni projekt Laboratorio intermediale tra le arti s sedežem v Gorici in delovala kot ekspert za kulturne politike pri Svetu Evrope in Združenih narodih. Kot avtorica tekstov, dramaturginja, prevajalka in umetniška producentka sodeluje z vrsto režiserjev (Damir Zlatar-Frey, Dragan Živadinov, Vito Taufer, Diego de Brea, Dušan Mlakar, Matej Filipčič, Eduard Miler, Emil Hrvatin …). Gledališke kritike, eseje in razprave je objavila v številnih domačih in tujih revijah. Iz francoščine in v francoščino je prevedla dela številnih prozaistov, dramatikov, filozofov in teoretikov. V pogovoru pred mikrofonom oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču, se razpira zemljevid gledaliških pokrajin, po katerih Jana Pavlič potuje in mapira posamezne točke, ki jo uvrščajo med zavzete, strokovne, odprte in ustvarjalne sodelavce slovenske gledališke krajine zadnjih dveh desetletij. foto: osebni arhiv
V Ljubljano se vrača že peto nadaljevanje mednarodnega festivala (pre)drznih performativnih umetnosti Pajek, ki ga organizira produkcijski kolektiv Pekinpah. Glavni festivalski dogodek letošnjega Pajka bo potekal v četrtek, 2. junija v Španskih borcih, kjer se bo zvrstilo kar sedem svežih plesnih predstav in performansov. Naslednji dan, v petek, 3. junija popoldan, pa bo sledil še zaključek festivala z brezplačnim performansom v trajanju na skrivni lokaciji. O estetskih in idejnih vrhuncih in vidikih festivala Pajek so bomo pogovarjali z umetniškim vodjem, plesalcem in koreografom Matejem Kejžarjem in producentom Žigo Predanom. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Kalk/Kreda, avtorice Sigrid Stigsdatter Mathiassen, foto: Nellie de Boer
Poročali smo že o velikem uspehu slovenskih umetnikov Bare Kolenc in Ateja Tutte na gledališkem festivalu nemškega govornega področja, berlinskem Theatertreffen, prejšnji teden. Že sama uvrstitev na festival je pomenil uspeh, saj je bila predstava Metamorfoze3: Retorika, ki smo jo premierno videli konec septembra v Kinu Šiška, izbrana med več kot 300 predstavami z vsega sveta, in, poleg štirih drugih uvrščena v sekcijo Stückemarkt. Preteklo sredo, 18.maja, so na velikem odru Berliner Festspiele, predstavo Metamorfoze3: Retorika odigrali dvakrat. Kratek čas po tem so ustvarjalci vseh petih predstav omenjene sekcije, žiriji, občinstvu v dvorani ter v neposrednem internetnem prenosu, v odmerjenem času predstavili prihodnji projekt, s katerim so se potegovali za nagrado, to je produkcija predstave v dortmundskem gledališču Schauspiel. Tudi pri tem sta bila Bara Kolenc in Atej Tutta najbolj prepričljiva in sta z glasovi iz dvorane ter tistimi, ki so jih v neposrednem prenosu prispevali gledalcu prek medmrežja, osvojila nagrado, torej angažma za prihodnje leto. Ob velikem uspehu bomo danes ponovili pogovor o predstavi Retorika3: Metamorfoze, ki ga osvežujemo z nekaj vtisi Bare Kolenc. Vabimo vas k poslušanju! foto: Polona Eržen, vir: www.mladina.si
V pogovoru o predstavi Hamlet pa pol, smo prejšnji teden odprli temo dostopnosti uprizoritvenih umetnosti ranljivim skupinam, natančneje, slepim in slabovidnim. Danes bomo s koreografinjo Andrejo Rauch Podrzavnik ter Denis Kamnar, delovno terapevtko v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, ter gospodom Mojmirjem Tozonom, prebivalcem omenjenga Centra, spregovorili o projektu Nezaznaven vzgib, ki je procesualno zastavljen tudi z namenom vključevanja ranljivih skupin, v tem primeru slepih in slabovidnih. Vabimo vas k poslušanju! Foto: Nada Žgank
Metoda avdiodeskripcije ali zvočnega opisa je posebni način približevanja gledališke ustvarjalnosti slepim in slabovidnim osebam. Gre za zvočni opis odrskega dogajanja, od posameznih, nebesednih akcij in interakcij igralcev ter njihovega gibanja, do sprememb prizorišča, rekvizitov, svetlobe… V Sloveniji se s to metodo ukvarjajo v Slovenskem gledališkem inštitutu, v praktično odrsko delo pa metodo zvočnega opisa več in več prenaša dramaturginja in producentka Klavdija Zupan, ki je do zdaj sodelovala pri več predstavah, v katerih so orodje dostopnosti uporabili na ustvarjalen in konstitutiven način. Več o tem, s sogovorniki: Klavdijo Zupan, Sandro Jenko, Polono Car in Andrejem Jako Vojevcem, v Odru, oddaji o sočasnem gledališču! prizor iz predstave Hamlet pa pol, režija: Jaka Andrej Vojevec, foto: Miha Fras
V seriji Dramaturška križišča smo se danes srečali z Darjo Dominkuš, dolgoletno dramaturginjo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Kot dramaturginja največkrat sodeluje pri uprizoritvah anglo-ameriških, francoskih in poljskih avtorjev, blizu pa ji je tudi slovenska dramatika. Njena afiniteta do določenega govornega področja je povezana tudi s prevodi posameznih avtorjev, saj prevaja iz poljskega jezika in angleščine. Objavlja številne eseje o avtorjih in njihovih uprizoritvah dramskih besedil na slovenskem. Leta 2015 je prejela prestižno nagrado Stanisława Ignacyja Witkiewicza 2015 za prevod Ponorele lokomotive in za tridesetletni prispevek k posredovanju oziroma popularizaciji poljskega gledališča v Sloveniji. Foto: Peter Uhan
Kot smo napovedali že prejšnji teden, se tudi tokrat posvečamo dramatiki Emila Filipčiča. Na mini-simpoziju v okviru 46. Tedna slovenske drame je svoje razmišljanje, z naslovom: Emil Filipčič, norčavi stvarnik sveta, predstavil Matevž Rudolf, katerega besedilo boste slišali v tokratni oddaji o sočasnem gledališču, Oder. foto: Arhiv PGK
Del dodatnega programa 46. Tedna slovenske drame je bil tudi mini-simpozij o dramatiki Emila Filipčiča, z naslovom Emil Filipčič: inovator slovenske (ne več)dramske pisave in postdramskega (ne več)gledališča. Na njem so predstavniki različnih generacij, od študentov AGRFT do mlajših in nekoliko starejših praktikov in teoretikov sodobne umetnosti spregovorili o recepcijah in svežih branjih Filipčičevega čezmedijskega: dramskega, radijskega in tudi romanesknega opusa. Med slišanimi prispevki smo izbrali tri, dva bomo v pogovoru predstavili danes, tretjega pa boste slišali v oddaji Oder prihodnji teden. Doc. dr. Aldo Milohnič, se v svojem prispevku o Filipčičevi dramatiki, deloma osredotoča na Filipčičevo dramo Atlantida, napisano in uprizorjeno sredi 80ih let preteklega stoletja, in preko nje Filipčičevo dramsko poetiko povezuje z Ionescom in Aristofanom; Muanis Sinanović, absolvent Filozofske fakultete in pesnik, pa je na Filipčičevo Butnskalo pogledal skozi metodo, poznano v sodobnem zgodovinopisju, takoimenovani koncept dolgega trajanja. Njuna referata sta se na določeni točki povezala, zato ju v oddaji Oder predstavljamo skupaj. Vabimo vas k poslušanju! foto: Arhiv PGK
Bližamo se nizu ponovitev predstave - performansa Prisega, ki smo jo izbrali, da jo v oddaji Oder bolje predstavimo. Gre za oblikovno inventiven uprizoritveni dogodek, na meji med kabaretom, muzikalom in interaktivno gledališko predstavo. Prav preko te mešanice slogov v povratni zanki izraža svojo sporočilnost. Več o performansu Prisega bosta povedala njegova avtorja, Lana Zdravković in Nenad Jelesijevič, ki delujeta kot umetniški tandem Kitch. foto: Borut Peterlin
Po uspešni premieri Buntskale, Emila Filipčiča in Marka Derganca, ob začetku festivala slovenske dramatike in gledališča, 46. Tedna slovenske drame, v Odru, oddaji o sočasnem gledališču, tokrat gostimo režiserja Vita Tauferja. Taufer je od zgodnjih 80.let preteklega stoletja, do danes, v Slovenskem mladinskem gledališču, SNG Drami Ljubljana in Prešernovem gledališču Kranj, režiral več dramskih besedil Emila Filipčiča in tako prodiral v njegove poetske svetove, nesramežljivo oblečene v fantastiko, satirični in groteskni humor, ne prezrta pa je tudi Filipčičeva napetost, znana iz literarnega žanra kriminalke. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o uprizoritvi Butnskale, ki je tri dni po nedeljski premieri v Prešernovem gledališču Kranj, zaživela še na odru Slovenskega mladinskega gledališča. foto: Peter Uhan, vir: www.pgk.si
Nekaj oddaj smo že posvetili poudarkom leta v nevladnem sektorju na področju sodobnih scenskih umetnosti. Cikel danes sklepamo z napovedjo dogajanja na treh ljubljanskih prizoriščih. O njem so spregovorili Živa Brecelj, Meta Lavrič in Mitja Bravhar. Vabimo vas k poslušanju! foto: Miha Fras, vir: www.spanskiborci.si
V oddajo Oder smo povabili Dr. Romano Ercegovič, dramaturginjo, igralko, režiserko, mentorico, ustanoviteljico OBREDNEGA GLEDALIŠČA DUŠA ZEMLJE. Vstopanje v globlje plasti človeka z budnim opazovanjem narave in njene cikličnosti od rojstva do smrti je vodilo raziskovanja obrednega gledališča, kjer Romano Ercegovič, ki svoja teoretična in umetniška besedila vseskozi objavlja tudi na našem programu, še posebej privlačita zgodovina in modrost staroselcev ter tematika ženske duhovnosti skozi zgodovino zatiranja, molčanja, prikrivanja,…, vse do današnjega osvobajanja. Z naslovom Obredno gledališče na ženski način: obredno gledališče kot sredstvo prebujanja percepcije svetega (2004) magistrske naloge ter doktorske: Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja je sklenila tudi formalno izobraževanje in vstopila v novo obdobje odkrivanja obrednih uprizoritvenih praks. Romana Ercegovič je avtorica številnih dramatizacij, tako v predstavah za otroke kot odrasle. Piše besedila za radijske igre, pravljice in poezijo. Samostojno je doslej ustvarila predstave Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka in Marija Magdalena. Konec meseca bo predstavila peto uprizoritev in o tudi o njej spregovorila pred mikrofonom s Simono Kopinšek. foto: A. Jelušič
Dramsko besedilo o nenasitnem in ekscesnem Ubuju francoskega dramatika in pisatelja Alfreda Jarryja je znano, pred kratkim je izšlo v prevodu Primoža Viteza tudi v zbirki Kondor, toda njegova postavitev v režiji Jerneja Lorencija v ljubljanski Drami je dodobra polarizirala obiskovalce in ljubitelje gledališča. Več o predstavi je povedal njen režiser Jernej Lorenci v oddaji Oder, v pogovoru z Markom Goljo v živo iz novogoriškega studia (v Novi Gorici namreč Lorenci pripravlja avtorski projekt Ljubezen do bližnjega). Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana.
Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB je organizacija, ki je že vrsto let pomembna soustvarjalka mariborske scene sodobnih scenskih umetnosti, hkrati pa tudi pomemben člen na področju postprodukcije predstav, ki nastajajo v nevladnem sektorju, po Sloveniji. V sodelovanju z Narodnim domom letos pripravlja že drugo sezono kontinuiranega programa predstav. Njegova dejavnost se že od začetka, zdaj pa še intenzivneje širi v strokovno informiranje občinstva, do zdaj z javnimi pogovori, od letos naprej tudi prek radijskih valov radia MARŠ. V oddaji Oder bo več o Nagibu povedala njegova predsednica Petra Hazabent, lanskoletna dobitnica nagrade Ksenije Hribar za produkcijo. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.facebook.com/nagib.maribor
Bara Kolenc je odrska umetnica, plesalka, performerka, ki avtorsko deluje že več kot desetletje. Zadnja leta ustvarja obsežen umetniški projekt, ki navdih črpa iz Ovidijevih Metamorfoz. Jeseni smo si ogledali premiero predstave Metamorfoze 3, Retorika. O ustvarjalnem delu Bare Kolenc in predstavi, ki bo kmalu gostovala v mariborskem Lutkovnem gledališču, se bomo pogovarjali z avtorico ter dramaturginjo Pio Brezavšček Vabimo vas k poslušanju! foto: Polona Eržen, vir: www.mladina.si
V luči dogodkov preteklih dni smo v oddaji Oder spregovorili o letošnji Proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, ki je bila v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Pogovor je zaokrožil dr. Peter Simonič, izredni profesor za področje kulturne antropologije na oddelku za Etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v knjigi z naslovom Kaj si bo narod mislil? Ritual slovenske državnosti, obravnava fenomen državne proslave ob dnevu državnosti, vodilni motiv oddaje pa so turbulence, ki jih je s svojim delom in izjavo sprožil Mare Bulc, avtor in režiser prej omenjene proslave, ki v oddaji sodeluje s prej posnetim pogovorom. S svojo izjavo se je pridružila tudi Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper in članica Upravnega odbora Prešernovega sklada. Vabimo vas k poslušanju! slikovno gradivo: rtvslo.si
Neveljaven email naslov