Del dodatnega programa 46. Tedna slovenske drame je bil tudi minisimpozij o dramatiki Emila Filipčiča z naslovom Emil Filipčič: inovator slovenske (ne več)dramske pisave in postdramskega (ne več)gledališča. Na njem so predstavniki različnih rodov, od študentov AGRFT do mlajših in nekoliko starejših praktikov in teoretikov sodobne umetnosti spregovorili o recepcijah in svežih branjih Filipčičevega čezmedijskega: dramskega, radijskega in tudi romanesknega opusa. Med slišanimi  prispevki smo izbrali tri, dva bomo v pogovoru predstavili danes, tretjega pa boste slišali v oddaji Oder prihodnji teden. Doc. dr. Aldo Milohnič se v prispevku o Filipčičevi dramatiki delno osredinja na Filipčičevo dramo Atlantida, napisano in uprizorjeno sredi 80-ih let preteklega stoletja, in prek nje Filipčičevo dramsko poetiko povezuje z Ionescom in Aristofanom; Muanis Sinanović, absolvent Filozofske fakultete in pesnik, pa je na Filipčičevo Butnskalo pogledal z metodo, znano v sodobnem zgodovinopisju, gre za tako imenovani koncept dolgega trajanja. Njuna referata sta se na določeni točki povezala, zato ju v oddaji Oder predstavljamo skupaj. Vabimo vas k poslušanju!