Začetek plesne in koreografske kariere Matjaža Fariča sega v osemdeseta leta, ko je po šolanju na mariborski baletni šoli in na dresdenski Palucca Schule ustanovil več plesnih skupin in ustvaril niz zgodnjih del. V začetku devetdesetih začne ustvarjati tudi v gledališču, tako avtorske projekte, kot sodelovati kot koreograf z različnimi režiserji. Njegova kariera se nadaljuje s serijo uspešnih predstav – kompozicij za plesni ansambel in solov, od preinterpretacij klasičnih baletnih del, do sodobnoplesnih in plesno-gledaliških predstav, za katere je bil mnonogokrat doma in v tujini tudi nagrajen, med drugimi z Župančičevo nagrado za predstavo Labodje jezero in avtorski projekt Solo (1994) ter nagrado Prešernovega sklada za predstavi KLON in Trilogija (1998). S skupino Flota, ki jo je ustanovil leta 1999 kot hišni koreograf Cankarjevega doma uprizori predstavo  Terminal, ki je bila v tedniku Mladina razglašena za slovensko predstavo tega leta. Ob dvajsetletnici umetniškega delovanja (2006) koreografira predstavi Nemotelonemepesmi in Zakajbimekdoustavil in tudi to desetletje zaznamuje intenzivno delo na plesnih in gledaliških odrih doma in v tujini. Faričeva kariera se je obogati s študijem režije na AGRFT, tako da v zadnjem desetletju, poleg ustvarjanja sodobnoplesnih predstav, vse več sodeluje tudi z režijami v institucionalnih gledališčih. Pred enajstimi leti je ustanovil festival Fronta, ki v Mursko Soboto vsak konec poletja pripelje vrhunce sodobnoplesne umetnosti za vse generacije in pomeni še enega med preboji v smeri decentralizacije, razvoja in razumevanja ter dostopnosti slovenskega sodobnega plesa. Po večletnem plesnem premoru, se Matjaž Farič na oder vrača s solom Rdeča – sled, ki bo premierno uprizorjen konec tedna v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Pred tem vas vabimo, da prisluhnete pogovoru o iskanjih, spoznanjih, ustvarjalnih poteh in postankih plesnega in odrskega umetnika Matjaža Fariča.