Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, 22. novembra 1918, so se v Ljubljano vrnili vojaki, ki so oslepeli na bojiščih. Tri mesece kasneje so imeli prvi gledališki nastop.« Datirano s koncem prve svetovne vojne se začenja opis in popis gledališke dejavnosti slepih in slabovidnih v Sloveniji. V témo se je poglobil Dušar Brešar in popisal vso gledališko dejavnost nekaj več kot enega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!
fotografija iz predstave A. Nicolai: Oh, te nore ženske, režija Alenka Bole Vrabec, zasebni arhiv Dušana Brešarja
790 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
»Ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije, 22. novembra 1918, so se v Ljubljano vrnili vojaki, ki so oslepeli na bojiščih. Tri mesece kasneje so imeli prvi gledališki nastop.« Datirano s koncem prve svetovne vojne se začenja opis in popis gledališke dejavnosti slepih in slabovidnih v Sloveniji. V témo se je poglobil Dušar Brešar in popisal vso gledališko dejavnost nekaj več kot enega stoletja. Vabimo vas k poslušanju!
fotografija iz predstave A. Nicolai: Oh, te nore ženske, režija Alenka Bole Vrabec, zasebni arhiv Dušana Brešarja
Prav pred kratkim je minilo stoeno leto od rojstva Balbine Battelino Baranovič, gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič, ki je preminula leta 2015, smo v spomin pripravili oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Oddajo sta pripravili Ana Perne s Slovenskega gledališkega inštituta in Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju! Balbina Baranovič Battelino pred leti na njenem domu, vir: fototeka Slovenski gledališki inštitut
Pretekli konec tedna se je v Centru kulture Španski borci sklenil Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA, ki ga vsako leto prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V sklopu festivala vsako leto podelijo tudi posebna priznanja za plesno dejavnost, ki se imenujejo Listine Mete Vidmar. Letos sta to nagrado prejela Samo Oleami, plesni dramaturg, kritik in teoretik, ter plesalka in koreografinja Veronika Valdés. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder ponovili pogovor, ki smo ga z umetnico posneli junija letos. Vabljeni k poslušanju.
Matija Ferlin o sebi pravi, da je prvenstveno umetnik, ki ustvarja s telesom, meni pa, da je govor del telesa. Cankarjev dom je v koprodukciji z Zavodom Emanat nekaj novembrskih dni namenil opusu tega hrvaškega plesalca, igralca, koreografa in režiserja. Festival Sad sam manifestacija je na ogled ponudil njegovo prvo in zadnjo solo predstavo ter eno njegovih odmevnejših klasično-gledaliških stvaritev. V tokratni oddaji bomo predstavili vsaj delček kreativnega ustvarjanja ta hip enega najbolj vznemirljivih gledaliških ustvarjalcev - Matije Ferlina! (foto: Matija Ferlin, ©Demirel Pašalić)
V oddaji Oder tokrat o prostorski dimenziji govora, ki je zelo pomembna v gledališki krajini. Te prostore že od nekdaj polni človeški glas, katerega izvorni prostor nastanka je najprej naše telo. O prostorih zvoka bosta tokrat več povedali gostji z Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi, ki sta nedavno uredili monografijo Govor in prostor. O različnih vidikih govora, raznovrstnih odnosih med govorom in prostorom se bo z njima pogovarjala Magda Tušar
Na dan, ko se spominjamo dragih preminulih, se v oddaji Oder spominjamo vélikega umetnika dramske igre in vélikega človeka in srčnega umetniškega sodelavca, mnogo prezgodaj preminulega Jerneja Šugmana. Prvak Slovenskega narodnega gledališča Drama, izjemen radijski interpret, igralec, ki je zaznamoval slovensko filmografijo in segel tudi izven okvirjev televizijskih ekranov, je še v današnjem vsakdanu prisoten v pogovorih in spominu gledaliških kolegov. Spomnimo se ga z odlomki iz njegovih gledaliških in radijskih vlog, od Hamleta, preko Jura v Grmačah in Brechtovega Baala, pa do Dana v poetični Zajčevi drami Otroka reke in drugih; Jerneja Šugmana se spominjamo tudi z njegovimi pričevanji, vse skupaj pa je s premislekom usklajeno in pospremljeno s temeljito analizo, ki jo je napisala Vilma Štritof, ki se podpisuje kot avtorica oddaje. Oddaja je bila posneta januarja 2018. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Marko Mandić in Jernej Šugman v predstavi Hlapci, SNG Drama Ljubljana, 2017/18, foto: Peter Uhan, izsek
"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo pove filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. S pisateljem Tadejem Golobom sta pred leti ustvarila biografski roman, ki ni le prerez njene osebne življenjske zgodbe, ampak z njim podoživimo širšo polpreteklo zgodovino našega kulturnega prostora. To, kot sama poudarita, ni biografija v smislu: rodila se je, obiskovala šolo, akademijo, nastopala v predstavah, igrala v filmih, dobila vse nagrade … To je biografija, v kateri začutiš njen "drugačen in poseben svet". In vso to pripoved je letos poleti v naših studiih sama prebrala. Pod taktirko režiserja Alena Jelena je nastala zvočna knjiga in ob tej priložnosti smo se na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija pogovarjali z Mileno Zupančič. Foto: Adrijan Pregelj
V Plesnem teatru Ljubljana smo lahko pretekli konec tedna videli predstavo z naslovom Ona, ki jo je ustvarila plesalka in koreografinja Anamaria Klajnšček. Plesno-glasovni solo performans je raziskovanje ženske entitete, poimenovane Ona, za katero je umetnica zapisala, da je zgrajena iz več nizov plasti in kopice identitet. Ona je čarovnica, sirena, boginja, žival. Je izvorna ženska energija, ki utripa skozi represivne sisteme in se jim ne dovoli podrediti. V tokratni oddaji Oder torej več o predstavi Ona ter o umetnici Anamarii Klajnšček, ki sicer živi in ustvarja med Slovenijo in Barcelono. Na fotografiji: Anamaria Klajnšček
Preživljati čas plesaje je najnovejša predstava plesalca in koreografa Mateja Kejžarja. Dve plesalki in en plesalec na odru uplesujejo preživljanje časa, ki ga ne merimo z zunanjimi uspehi, osebnimi dosežki ali drugimi valutami. In so pri tem dejavni, sugestivni in odločni. Več o predstavi pa v pogovoru z Matejem Kejžarjem. Vabimo vas k poslušanju! Matej Kejžar: Preživljati čas plesaje Nastopajo: Dora Brkarić, Viktoria Bubalo, Daniel Petković Scenografija in oblikovanje svetlobe: Petra Veber Producent: Žiga Predan Premiera: 14. 9. 2022, Center kulture Španski borci Produkcija: Pekinpah Foto: Matic Lukić
Vabimo vas, da prisluhnete drugemu delu besedila Pie Brezavšček Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni. Prek modelov umetnika-producenta in etike skrbi svoj premislek avtorica namenja novim generacijam scenskih umetnic in umetnikov in nadaljnjemu razvoju slovenske neodvisne uprizoritvene scene. na fotografiji: MIlan Tomašik, Andreja Rauch Podrzavnik, Jaka Berger v uprizoritvi Posebna izdaja #3, Moderna galerija, 2021, foto: Nada Žgank, vir foto: www.zavod.federacija.si
Vabimo vas k poslušanju prvega dela besedila z naslovom Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni, ki ga je napisala Pia Brezavšček, trenutna urednica revije Maska. Besedilo zatorej neodvisno uprizoritveno sceno motri s pozicije umeščenosti in aktivno udeležene opazovalke polja neodvisne uprizoritvene scene, »katere spolno pogojene«, zapiše Pia Brezavšček, »generacijske in hierarhične izzive doživljam tudi na lastni koži pri svojem delu kot urednica revije v nedavno generacijsko prenovljenem zavodu Maska. Z neodvisno uprizoritveno sceno mislim na mrežo nevladnih organizacij in posameznic in posameznikov na polju uprizoritvenih umetnosti, ki se je napletla od osamosvojitve države v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica postavi tezo, da se model etike skrbi pojavi v antagonizmu do prevladujočega modela umetnika-producenta, ki se je uveljavil pred desetletji in se po večini še vzdržuje, čeprav se že dogaja menjava generacij in delovanje v spremenjenih družbenih razmerah. Besedilo Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni je objavljeno v reviji Dialogi, številka 5 do 6, letnik 58, 2022. na fotografiji: Barka, prostorska postavitev, del projekta Arhitektura sanj, Muzeum - 25 let, oktober - november 2020, www.muzeum.si
V spominu so mnogim ostale njegove številne filmske in odrske upodobitve, vulkansko ekspresivna moč, ki se je silovito vrtinčila in izbruhnila, potem pa včasih prešla v vedno tišjo kontemplacijo … S kamero sta bila v zelo prijateljskih odnosih. Ostrina in jasnost misli sta ostali do konca, ko je za knjigo RAC, ki jo je po njegovem pripovedovanja in številnih srečanjih z njim napisala Petra Pogorevc, ter za druge medije odprl okna in vrata svojih spominov na epizode svojega življenja. Slikal je raznobarvne podobe svojega otroštva, slike Bele krajine, kmečkega in mestnega miljeja, v domačih krajih in v tujini. Priklical je evforijo in bolečino prekipevajočih in grenkih ljubezenskih doživetji, lepoto, vzhičenost in trpljenje, s katerimi je živel svojo igralsko umetnost. V oddaji Oder bomo tokrat ponovili pogovor, v kateri je, kmalu po objavi biografskega romana RAC, pripovedoval pred dnevi preminuli legendarni slovenski igralec Radko Polič – Rac, ki je takrat na Radiu Slovenija tudi v obliki zvočne knjige interpretiral vsebino dela Rac. Tako v oddaji, kot v knjigi ne manjka raznoterih registrov iz poglavji iz življenja tega gledališkega in filmskega velikana. Napisale so se v intimi, med svojimi ljudmi, ali v umetniškem svetu.
V razpadajoči Palači Cukrarna v Ljubljani je bila nedavno premiera intermedijske uprizoritve z lutkami Severni sij.Erdman,svojevrstna dramska, gibalna, vizualno – zvočna interpretacija romana pisatelja Draga Jančarja. V predstavi se historični podatki iz dela, ki sodi v slovenski kanon, prepletajo z domišljijskimi elementi, uporabljene so tudi maske... O večpomenskosti uporabljenih motivov, ki upodabljajo kaotičnost sveta nekdaj in danes ter o iskanju zatočišč pred našimi notranjimi in zunanjimi beganji, v oddaji Oder. Gosta bosta Darja Hlavka Godina, ki je predstavi dala zvočno in glasbeno podobo in režiser Primož Ekart, ki je besedilo tudi priredil za odrski prostor. foto: LGL
Tomaž Grom je kontrabasist in raziskovalec tega velikega inštrumenta, njegovih zmožnosti in povezave zvoka in prostora. Je tudi skladatelj gledališke in filmske glasbe ter ustvarjalec na polju scenskih umetnosti, videa in filma. Potuje in gostuje po vsem svetu, glasba pa zanj pomeni način spoznavanja ljudi in medsebojno komunikacijo. Več pa v gledališko-glasbeno-pogovorni oddaji, v kateri je Tomaž Grom, tudi prejemnik letošnje Župančičeve nagrade za zadnje ustvarjalno obdobje, podrobneje razložil svoje poglede na umetnost, ki jo ustvarja. Vabimo vas k poslušanju! foto: Marcandrea, www.sploh.si
Vprašanje ali lahko ločimo umetnika kot javno osebnost od njegovega umetniškega dela je aktualno v vsakem družbenem obdobju in si ga zastavljamo vedno znova. Skozi prizmo polemiziranja pomena Nobelove nagrade pisatelju Petru Handkeju se tega vprašanja loteva gledališka predstava Projekt Handke ali pravica za Petrove neumnosti, avtorja Jetona Neziraja. Predstavo si je na festivalu Mittelfest, v mesecu juliju, ogledala Aleksandra Saška Gruden in se pogovarjala z avtorjem. Vabimo vas k poslušanju! foto: https://qendra.org
V Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana in njeni okolici te dni poteka mednarodni festival Mladi levi. 25., jubilejni. Ob obletnici si ekipa zavoda Bunker, ki festival pripravlja, zastavlja vprašanja, »kaj so v četrt stoletja spremenile, so se izboljšale življenjske razmere? Je bil vsak festival najboljši možen?« In svoj premislek nadaljuje, da je »ponavljanje le okvir, ki nam omogoča iskanje resnice, presežnega in novega. Prav s ponovitvijo vedno istega rituala odprtja, predstav, pogovorov, druženja in zaprtja gradimo vztrajnostni moment, ki je potreben, da iz kroga večno istega kdaj prebijemo v novo; onkraj.« O teh in drugih vprašanjih v zvezi z Mladimi levi in zavodom Bunker, ki je v preteklem letu po pretresljivem odhodu dolgoletne direktorice Nevenke Koprivšek, našel nov zagon, sta pred mikrofonom oddaje Oder spregovorili Alma Redžić Selimovič, direktorica zavoda Bunker in Mojca Jug, programska vodja Stare mestne elektrarne in festivala Mladi levi. Vabimo vas k poslušanju! Mojca Jug in Alma Redžić Selimovič, foto: Nada Žgank
V Čedadu v Furlaniji - Julijski krajini je konec julija potekal mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki ga prirejajo že od leta 1991, združuje gledališče, glasbo in ples ter deluje kot most med srednjeevropskim in balkanskim umetniškim prostorom. Rdeča nit letošnjega festivala se je sukala okrog besede nepredvidljivo. V tem kontekstu je umetniški vodja festivala Giacomo Pedini izbral različne gledališke predstave, koncerte, umetniške performanse, videoinstalacije ter ulične dogodke, ki so se na različnih prizoriščih prikupnega italijanskega mesteca zvrstili v devetih dneh. Na Mittelfestu se vsako leto predstavijo tudi slovenski umetniki. Na glasbenem večeru z naslovom Pusti naj govorijo je skupaj z mednarodno zasedbo glasbenikov nastopila slovenska pevka Tinkara Kovač. V Čedadu pa se je nekaj dni mudila tudi slovenska režiserka Neda Rusjan Bric. Raziskovalni projekt Brezmejno telo je eden osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025.
Mali festivali Telesa Svetovi, Prostori Tokovi in Mali festival psihodrame, ki v avgustu potekajo v Kruščah pri Cerknici, vključujejo delavnice plesa in igre, predavanja, koncerte in psihoterapijo. Idejni okvir temelji predvsem na ustvarjanju prostora skupnosti ter v omogočanju ljudem, da neobremenjeno spoznavajo drug drugega in same sebe. Mali festivali, kot jih imenujejo organizatorji, potekajo v produkciji Studia za raziskavo umetnosti igre, pod umetniškim vodjem režiserja Tomija Janežiča in performerke, plesalke ter koreografinje Katje Legin. Umetnika sta v pogovoru z Ano Lorger povedala, kako razumeta umetniško ustvarjanje, kaj zanju pomeni kreativni proces, kako je ta povezan s psihoterapijo in iz kakšnega filozofskega klobčiča se plete rdeča nit festivalskih dogodkov. Vabimo vas k poslušanju! foto: Lana Požlep, Marcandrea.
Vabimo vas, da prisluhnete radijski priredbi besedila Ubeseditve obstoječega: »dramatičnost« dokumentarnih, (avto)biografskih in potopisnih materialov, ki ga je napisala Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja. V besedilu avtorica interpretira in analizira primere gledaliških besedil in predlog za uprizoritve Žige Divjaka, Simone Semenič in Marka Požlepa. V celoti je besedilo izšlo v knjigi Drama, tekst, pisava 2 pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Matej Kristovič, Digitalni arhiv FBS
Prejšnji teden se je poslovil Hans Thies Lehmann, mednarodno znani teatrolog, ki je utemeljil pojem postdramskega gledališča. Njegovo temeljno delo z istoimenskim naslovom, iz leta 1999, je prevedeno tudi v slovenski jezik, v prevodu Krištofa Jacka Kozaka je knjiga izšla pri Maski leta 2003. Avtor v njej opisuje in analizira razvoj in preobrate v zahodnem gledališču od šestdesetih let 20. stoletja dalje in raziskuje premik paradigme k formi, ki temelji na performansu. V oddaji Oder bomo prebrali besedilo Od logosa k pokrajini, in je izšel v knjigi Drama, tekst, pisava, ki jo je leta 2008 izdala Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: www.maska.si
Jure Gantar je dramaturg, univerzitetni profesor in raziskovalec komedijskih dramskih zvrsti. Od leta 1992 predava na oddelku za gledališče na Univerzi Dalhousie v Halifaxu v Kanadi. V Sloveniji sta izšli dve njegovi knjigi, prva: Dramaturgija in smeh, leta 1993, druga: Eseji o komediji, pa čisto pred kratkim, obe pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon in se v pogovoru sprehodili od njegovih zgodnjih raziskovanj, skozi zgodovino komedije in komičnega, do vprašanja dovoljenega in nedovoljenega v različnih družbenopolitičnih okoliščinah. S citatom Jureta Gantarja: »Komedija definira to, kar mi nismo«, vas vabimo k poslušanju! foto: Anja Papuga, rtvslo.si
Neveljaven email naslov