Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
796 epizod
796 epizod
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Dialogi, revija za kulturo in družbo, je vstopila v 50-ti letnik svojega izdajanja. Letošnja prva številka te revije je tematsko posvečena Gledališču, uprizoritvenim praksam in teoriji. Gostujoči urednik dr. Krištof Jacek Kozak, je tematski blok uredil v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in festivalom Borštnikovo srečanje 2013, v okviru katerega je potekal simpozij na temo Koncepti, terminologija, ideje. V oddaji bomo poslušali članek dr. Barbare Orel z naslovom Performans in scenske umetnosti: razvoj pojmov v slovenski terminologiji. Esej preučuje uporabo teh pojmov, odkriva vzroke za neskladja, ki izhajajo iz zadreg ob prevajanju angleških oznak performance, performance art in performing arts, jih osvetli z zgodovinskim razvojem performansa kot umetnostne zvrsti ter predstavi razvoj tega področja raziskav. Namen prispevka je predstaviti vozlišče zagat, ki jih sproža raba oznak performance in performance art v slovenski terminologiji. Problematika slovenske terminologije je obravnavana z vidika povezav med teorijo in prakso, kot sta se razvijali vse od 60-ih let minulega stoletja, ko so se heterogene oblike uprizarjanja na presečišču različnih področij umetnosti, medijev in disciplin – na Slovenskem in v svetu – začele vzpostavljati kot nove uprizoritvene paradigme, ki so vodile v performans.
Pred dobrim mesecem dni smo imeli v Kulturnem centru Španski borci priložnost ogledati si predstavo Vez, ki jo je po predstavi Steva Paxtona iz leta 1982 in v sodelovanju z njim, avtorsko izvedel slovenski sodobni plesalec Jurij Konjar. Z njim smo se po predstavi pogovarjali o njegovi dosedanji plesni poti, ki ga je vodila po vsej Evropi in še dlje. Več o Juriju Konjarju in njegovi plesni poetiki v pogovoru s Petro Tanko.
Leja Jurišić in Teja Reba na področju sodobnega plesa in performansa delujeta že dobro desetletje. Obe ustvarjata tako samostojno kot z različnimi koreografi in režiserji, že nekaj let pa ju druži skupna pot. Začeli sta z duetom Med nama, premierno uprizorjenim leta 2009, skupno performativno platno tketa tudi s performansom Zofa, 2010, njuno zadnje skupno delo pa ima naslov Druga svoboda. Kaj in kako ustvarjata, pa tudi zakaj in o drugih vprašanjih, ki se ob njunem delu odpirajo, bomo z umetnicama spregovorili v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Foto: Nada Žgank
Ob razstavi 100 let slovenske lutkovne umetnosti, ki je na ogled v Narodnem muzeju Slovenije, smo pred mikrofon povabili avtorja razstave Agato Freyer in Edija Majarona, ustvarjalski par, ki že 45 let zarisuje skupno sled zaznamovano z lutkovnim odrom. Vizualna umetnica Agata Freyer in lutkovni ter glasbeni umetnik Edi Majaron sta povedala več o najpomembnejših predstavah, ki sta jih soustvarila, v njuni pripovedi pa odzvanjajo pogledi na lutkovno umetnost v svoji najčistejši pojavni obliki.
Pajek ima prirojeno sposobnost, da ustvarja pajčevino, ljudje pa imamo prirojeno sposobnost, da ustvarjamo zgodbe, pove eden vodilnih makedonskih dramatikov in scenaristov Goran Stefanovski, ki v tokratni oddaji spregovori o tehnikah, ki piscu pomagajo pri procesu pisanja dramskih besedil. Foto: Arhiv Prešernovo gledališče Kranj
Otroci za otroke je misel, iz katere se je pred dvanajstimi leti rodila ideja za Otroški festival gledaliških sanj, na katerem se vsako leto predstavijo gledališka dela, ki jih skozi šolsko leto v sodelovanju z mentorji ustvarijo najmlajši. Gre za festival, ki mladim odrsko umetnost približuje skozi lastno izkušnjo, hkrati pa je tudi možnost za izmenjavo dobrih mentorskih praks, kar je izrednega pomena, saj v našem prostoru gledališka vzgoja ni del rednega šolskega programa. O letošnjem festivalskem programu, na katerem se je v osmih dneh predstavilo 45 otroških skupin in ki si ga je ogledalo več kot 7000 otrok, smo se pogovarjali z Bjanko Kršmanc, gledališko pedagoginjo in vodjo festivala ter članoma strokovne žirije, dramaturginjo Stašo Bračič in igralcem ter gledališkim pedagogom Rajkom Stuparjem. Foto vir: Pionirski dom
Oblike ljudskega izročila na gledališkem odru so lahko zelo različne. Med drugim jih raziskuje tudi Irena Tomažin. O raziskovanju izraznih zmožnosti glasu preko izročila evropskega ljudskega petja ter možnostih njegove reprezentacije v sodobnih odrskih oblikah, bomo z avtorico predstave Okus tišine vedno odmeva govorili v tokratnem Odru. Vabimo vas k poslušanju!
S premiero predstave Mrtvec pride po ljubico, ki jo je po besedilu Svetlane Makarovič režiral Jernej Lorenci, se je v minuli četrtek začel 44. Teden slovenske drame. Uprizoritev predstavlja uspešno sozvočje vseh gledaliških prvin in ponuja mnogo iztočnic za razmislek, zato smo k pogovoru povabili predstavnike strokovne javnosti. O njej se bodo s Petro Tanko pogovarjali: dramaturginja Diana Koloini, teoretik na področju dramatike in uprizoritvenih umetnosti Gašper Troha ter igralec in režiser Primož Ekart.
V tokratni oddaji ODER predstavljamo produkcije, ki nastajajo v Plesni izbi Maribor. O novi predstavi The very boring piece, ki bo povezala tri mlade plesalce ter o festivalu Platforma sodobnega plesa, ki se bo zgodil čez nekaj mesecev se Aleksandra Saška Gruden pogovarja z ustvarjalkama, plesalkama Jasmino Križaj in Cristino Planas Leitao ter Mojco Kasjak vodjo odrske produkcije v Plesni izbi Mariborodukcije
V oddaji ODER predstavljamo delavnico zvoka z naslovom Mesto ponoči in govorimo o zvočni umetnosti. Aleksandra Saška Gruden se je o tem pogovarjala z ustvarjalcem in ustanoviteljem Radia Cona Branetom Zormanom ter ustvarjalkama Anno Friz in Petro Kapš.
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
V oddaji ODER predstavljamo knjigo Maks, vezni igralec mesta, ki je izšla pri knjižnici Mestnega gledališča Ljubljanskega. Knjigo posvečeno Maksu Soršaku predstavljajo Petra Pogorevc, Inga Remeta in Gregor Gruden.
Prav zdaj igra Marko Mandić v slovenskih gledališčih več vlog, vendar prav posebej opozarja na svoji igralski kreaciji v naslovni vlogi drame Kaligula Alberta Camusa v režiji Vita Tauferja na velikem odru ljubljanske Drame pa v Miniteatru z igro Pascala Ramberta Zapiranje ljubezni v režiji Ivice Buljana. Njegova soigralka je njegova soproga Pia Zemljič. O teh dveh vlogah, o dosežkih pri nemškem filmu in še čem v pogovoru s Tadejo Krečič v oddaji Oder torej.
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Oddaja skozi faktografski okvir preleti zgodovino Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ter njeno delovanje danes. O ključnih izzivih znotraj programov, študijskih procesov zlasti s področja uprizoritvene umetnosti in tudi širše pa sta spregovorila gosta – Miran Zupanič, dekan Akademije in Tomaž Gubenšek, predstojnik oddelka za gledališče in radio. Avtor oddaje je Klemen Markovčič.
Natančnejša predstavitev mednarodnega programa festivala 48. Borštnikovo srečanje, tokrat posvečenem sodobnemu nizozemskemu gledališču. Med drugim - pogovor z dramatikom Rikom van den Bosom, igralko Naomi Velissariou in glasbenikom Hannesom d’Hoinejem, avtorjem predstave Mr Jones.
Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke edicije v Evropi, pa tudi na svetu, je postavljena v presečišče tokratne oddaje Oder. Začetki te, za slovensko gledališče nadvse dragocene edicije, segajo v leto 1958, ko jo je ustanovil in bil njen prvi urednik Dušan Moravec. Aktualna urednica Petra Pogorevc pa je spregovorila o trenutnih usmeritvah, recentni produkciji, kondiciji in viziji Knjižnice danes.
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Predstavljamo domače in mednarodno gledališko dogajanje, spremljamo produkcijo slovenskih državnih in mestnih gledališč, nevladne scene, plesnih gledališč, opere ter mejnih uprizoritvenih praks. Naši gosti so ustvarjalci, umetnice in umetniki, teoretiki in raziskovalci sodobnega gledališča.
Neveljaven email naslov