Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Poslušamo žanrsko pisani prvenec "Open Eyes" domače devetčlanske glasbene zasedbe
Zgodba Generatorja se je začela v Londonu, kjer sta se pred leti našla pevka Anina Trobec in klaviaturist Joseph Wheba. Po njuni selitvi v Slovenijo se je okrog njiju zbralo več glasbenikov in nastal je ustvarjalni kolektiv, ki ga danes sestavljajo še bobnar Maksim Špelko, basist Primož Špelko, kitarista Tomaž Zorko in Marko Turk, saksofonist Mitja Turk, pozavnist Gregor Turk in trobentač Denis Androic. Njihove pesmi nastajajo v soavtorstvu Anine in Josepha, ob tem pa se ne obremenjujejo z žanrskimi okviri:
“Nam je bila vedno pomembna cela zgodba. Kako je vse skupaj slišati. Ne samo, kakšno je besedilo ali pa kakšna je glasba. Ni neke ciljne publike, ni neke orientacije – v bistvu gre za umetniško svobodo. In ja, je velik projekt, obširen. Predvsem samo to, da obstane, je že dosežek.”
Anina Trobec, pogovor za Pesem v žepu
Svoboda, ki je sicer vodilo njihovega ustvarjanja, se je pri snemanju albuma vseeno nekoliko umaknila disciplinirani produkciji, posledično pa je Open Eyes izčiščen tako po oblikovni kot zvočni plati. Čar improvizacije zato pride do izraza predvsem pri njihovih nastopih; ta način ustvarjanja je Anini še posebno blizu:
“Tudi na sami fakulteti mi je bilo to nekaj najbolj zanimivega. Da pač greš in se vržeš v eno situacijo. To pomeni improvizacijskega stila – ali jam session ali jazz koncert, ki je odprte narave, ali open mic večer. Vsega tega je v bistvu bilo ogromno v Londonu in če si hotel, si se res lahko non stop udejstvoval. In tukaj je ta strast: da ne veš, kaj se bo točno zgodilo. Da ni sistema, ni režima. Jaz sem drugače iz ozadja klasičnega klavirja, tako da razumem, kaj je to nota – razumem pa tudi, da je potrebno to pozabiti in videti, kam te odpelje svoboda.”
Anina Trobec, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V Pesmi v žepu se pogovarjamo z Anino Trobec, pevko ustvarjalnega kolektiva Generator. Njihov prvenec »Open Eyes« z žanrsko fuzijo in minimalističnim pristopom v dvanajstih pesmih ponuja neobremenjen, a hkrati izredno domišljen glasbeni svet, v katerem se lahko najdejo tudi zahtevnejši poslušalci.
Poslušamo žanrsko pisani prvenec "Open Eyes" domače devetčlanske glasbene zasedbe
Zgodba Generatorja se je začela v Londonu, kjer sta se pred leti našla pevka Anina Trobec in klaviaturist Joseph Wheba. Po njuni selitvi v Slovenijo se je okrog njiju zbralo več glasbenikov in nastal je ustvarjalni kolektiv, ki ga danes sestavljajo še bobnar Maksim Špelko, basist Primož Špelko, kitarista Tomaž Zorko in Marko Turk, saksofonist Mitja Turk, pozavnist Gregor Turk in trobentač Denis Androic. Njihove pesmi nastajajo v soavtorstvu Anine in Josepha, ob tem pa se ne obremenjujejo z žanrskimi okviri:
“Nam je bila vedno pomembna cela zgodba. Kako je vse skupaj slišati. Ne samo, kakšno je besedilo ali pa kakšna je glasba. Ni neke ciljne publike, ni neke orientacije – v bistvu gre za umetniško svobodo. In ja, je velik projekt, obširen. Predvsem samo to, da obstane, je že dosežek.”
Anina Trobec, pogovor za Pesem v žepu
Svoboda, ki je sicer vodilo njihovega ustvarjanja, se je pri snemanju albuma vseeno nekoliko umaknila disciplinirani produkciji, posledično pa je Open Eyes izčiščen tako po oblikovni kot zvočni plati. Čar improvizacije zato pride do izraza predvsem pri njihovih nastopih; ta način ustvarjanja je Anini še posebno blizu:
“Tudi na sami fakulteti mi je bilo to nekaj najbolj zanimivega. Da pač greš in se vržeš v eno situacijo. To pomeni improvizacijskega stila – ali jam session ali jazz koncert, ki je odprte narave, ali open mic večer. Vsega tega je v bistvu bilo ogromno v Londonu in če si hotel, si se res lahko non stop udejstvoval. In tukaj je ta strast: da ne veš, kaj se bo točno zgodilo. Da ni sistema, ni režima. Jaz sem drugače iz ozadja klasičnega klavirja, tako da razumem, kaj je to nota – razumem pa tudi, da je potrebno to pozabiti in videti, kam te odpelje svoboda.”
Anina Trobec, pogovor za Pesem v žepu
Kantavtor Luka Gluvić pri svojem ustvarjanju črpa iz bogate ameriške glasbene zakladnice, prvine folka in countryja pa prepleta z izvirno avtorsko poetiko. S tokratnim albumom »Velerajnki L. G.« ustvari poseben poklon kantavtorju Townesu Van Zandtu in nas ob poslušanju povabi na svojevrstno potovanje pesmi.
Kantavtor Boštjan Gartner se je dobrih dvajset let po svojem prvem albumu Reka (1996) odločil znova stopiti pred studijski mikrofon, kjer so se njegovemu vokalu in kitari pridružile klaviature Boruta Činča. Nastal je album »Čas brez iluzij«, umirjena glasbena ilustracija različnih plati življenja, ki nam ga avtor predstavi v tokratni Pesmi v žepu.
Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.
V Pesmi v žepu poslušamo nekaj pesmi s koncerta Tomaža Pengova, 28. novembra 1994. V Klubu K4 je nastopil pred ameriškim kantavtorjem Townesom Van Zandtom, koncert pa je posnel Radio Slovenija. Leta 2019, ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova, je izšel na dvojni zgoščenki »Kamor greš …«, skupaj z novimi predelavami Pengovovih pesmi v izvedbi zasedbe David in ukradeno pero.
Kantavtorske pesmi so po glasbeni plati pogosto preproste, v ospredju je namreč sporočilo, izraženo skozi besedilo pesmi. Včasih pa se kljub temu zgodi, da takšna pesem zaživi v bogatem orkestrskem aranžmaju. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.
Mlada koroška glasbenica Ditka je v slovenskem prostoru znana predvsem po uglasbitvah poezije Ferija Lainščka, obenem pa kot kantavtorica ustvarja pesmi v angleškem jeziku. Obe plati svojega dela je ob desetletnici svoje poklicne poti združila na vinilni plošči, posneti živo v studiu Radia Maribor. Glasbeno ustvarjanje je pri Ditki neločljivo povezano z ljudmi, ki so ji blizu in s katerimi jo družijo podobne vrednote – vse to pa se zrcali v njenih pesmih.
Mladi jazzovski pevec in klaviaturist Žan Hauptman je pesmi za svoj prvenec Finished, not perfect napisal sam, do končne podobe pa so jim pomagali njegovi prijatelji glasbeniki, ki jih je povabil v svoj bend. Žan svoje pesmi ustvarja v angleščini, vendar je v njegovem primeru glasbeni jezik nedvomno pomembnejši od jezika besed. Pesmi na albumu smiselno dopolnijo poetični utrinki Urške Supej, kar poslušalcu ponudi celostno izkušnjo.
Pevec in kitarist Jure Lesar je svojo glasbeno pot začel kot vodja skupine Eskobars, nato pa se je podal na samostojno pot. Po prvencu »Zemljin sin« (2018) se nam zdaj predstavlja z drugo avtorsko ploščo »Je kaj novega«. Osem pesmi na albumu je vsebinsko in zvočno raznolikih, Jure se poigrava z besedno in glasbeno vsebino in pravi: »Splača se tvegati, da pokažeš svoj izraz.«
»Ženske štorije« so presunljive zgodbe žensk, ki jih same niso mogle povedati – in so ostajale pozabljene, preslišane. V daljni ali bližnji preteklosti, pa tudi tukaj in zdaj. Na svoj novi album jih je ujel kantavtor Jani Kovačič, ob njem jih izvajajo še vokalistka Medea Novak, pianistka Neža Pajek Arambašić in kontrabasist Luka Dobnikar. Ob osmem marcu jih Jani Kovačič poklanja vsem ženskam, pravi pa, da jih morajo slišati tudi – ali predvsem – moški.
S svojim prvencem »Ta neki neki« se nam predstavlja Špela Jezovšek – Stella. Pesmi na plošči zaznamuje njen prepričljiv vokal, ki v okviru mladostnega popa prinaša njena avtorska besedila in glasbo. Stellina energična izpoved je obenem poklon prijateljstvu, ki napaja njeno ustvarjalnost.
Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak, drugo pa je pred dvajsetimi leti odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. O podobi in vlogi slovenskega šansona ter pomenu festivala bosta spregovorila šansonjerka Vita Mavrič in urednik Rudi Pančur.
Pesmi Franceta Prešerna so skladatelji začeli uglasbljati še za njegovega življenja, najprej predvsem kot pesmi za glas ob spremljavi klavirja ali kot zborovske pesmi, s spreminjanjem popularne glasbe in prihodom novih zvrsti pa so se možnosti za uglasbitve precej razširile. V Pesmi v žepu se bomo dotaknili nekaterih najzanimivejših in najpomenljivejših izvedb, z nami pa se bo pogovarjal pesnik, kantavtor in literarni teoretik Matej Krajnc.
Kantavtorstvo je že po svoji naravi nekaj samotnega, individualnega. Kantavtorji največkrat spišejo besedilo, glasbo, aranžma, pesmi tudi izvajajo, ob tem pa so po možnosti še sami svoji producenti, založniki, promotorji in še kaj. Vse to je precej dela za enega samega človeka – in zato je povsem naravno, da nekatere od teh nalog zaupajo drugim. Včasih tudi tiste večje, kot je pisanje aranžmajev ali celo ustvarjanje glasbe za njihova besedila. V Pesmi v žepu tokrat razkrivamo nekaj tovrstnih sodelovanj naslednjih dvojic: Vlado Kreslin in Miro Tomassini, duo Natriletno kolobarjenje s praho, duo Zajtrk, Katarina Avbar in Peter Dekleva ter Iztok Mlakar in David Šuligoj.
Pesnik in kantavtor Andraž Polič se nam predstavlja z novo solistično malo ploščo Morje. Šest pesmi na plošči povezuje hrepenenje po svobodi, ki ga začrta s prvo, uglasbitvijo pesmi Srečka Kosovela »Moja velika nada« - v njegovi izvedbi preprosto kot »Nada«. Andraž sicer vodi zasedbo Hamlet Express, ki izvaja njegovo uglasbeno poezijo – tokrat pa so ga okoliščine prisilile in obenem spodbudile, da se snemanja loti solistično, zgolj z akustično kitaro in vokalom.
Nastopajoče na kantavtorskem festivalu Kantfest je v preteklem letu namesto občinstva v Rušah pozdravilo virtualno občinstvo. Mednarodna komponenta festivala je tokrat odpadla, namesto na odru pa so se kantavtorice in kantavtorji soočili s snemanjem v studiu. Kljub temu je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto uspelo: zlato kanto je prejel Primož Vidovič, srebrno Blaž Mencinger, bronasto oziroma nagrado silence fiction za tujejezične pesmi si je prislužil Duo 3RMA, spletno občinstvo pa je najbolj prepričal Andrej Vilčnik. O razvoju festivala in smernicah domače kantavtorske glasbe se pogovarjamo z organizatorjem festivala Petrom Andrejem in članom strokovne žirije Janijem Kovačičem, nekaj besed pa povesta tudi dobitnika dveh od štirih tokratnih nagrad: Primož Vidovič in Blaž Mencinger.
V Pesmi v žepu navadno gostimo glasbenike, danes pa se bomo ustavili na drugi strani uglasbene besede. Z nami je namreč pesnik Borut Gombač. Obiskali smo ga v Mariboru, zaposlen je namreč v tamkajšnji univerzitetni knjižnici. Njegove pesmi so uglasbili Vasko Atanasovski, skupina Kvinton, kantavtor Marko Grobler in drugi.
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj svetlejših glasbenih utrinkov iztekajočega se leta 2020, ki sicer glasbenikom ni bilo najbolj naklonjeno. Poslušali bomo skladbe z letošnjih albumov s področja kantavtorske glasbe in šansona, ki so jih ustvarili Vita Mavrič, Boris Cavazza, Tomaž Hostnik, Sandra Erpe, Severa Gjurin in Počeni škafi.
Vsak čas prinaša svoje preizkušnje, ki se slej ko prej prezrcalijo v pripovedi, pesmi in druge oblike ustvarjalnosti. Tiste večje, kolektivne izkušnje, kot so vojne, pomanjkanje in druge stiske, včasih tako odzvanjajo še desetletja ali stoletja. Za vas smo jih nekaj zbrali v današnji kantavtorski Pesmi v žepu.
»Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.
Istrski kantavtor Rudi Bučar se v pesmih s svoje sedme samostojne plošče »Kambjale so čase« poigrava s časovno komponento. Spremembe, ki jih kot posamezniki in družba doživljamo v razponu desetletij (ali pa včasih zgolj nekaj tednov, kot se je zgodilo v aktualnem letu), se odražajo tudi v izbiri zvočne barve posameznih pesmi, kar je Rudi Bučar dosegel v sodelovanju s številnimi glasbeniki: Goran Krmac, Anže Vrabec, Robert Pikl, Tomi Purić, Hamo, Martin Štibernik, Giulio Rosselli, Boštjan Gombač …
Neveljaven email naslov