Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Spomine na kantavtorico z nami deli pevka Vesna Zornik
Pevka skupine Katalena Vesna Zornik in Katarina Avbar sta svoje prijateljstvo pletli tudi skozi glasbo – in prav Vesna je na nek način spodbudila nastanek Katarininega kantavtorskega prvenca Beležnica (2011):
“Midve sva bili tam nekje od leta 2002 najboljši prijateljici … Ona je napisala en cel kup pesmi, ker je hotela, da jaz naredim en svoj album, da ne delam samo Katalene … Mogoče si takrat niti ni še čisto zares upala stopiti na oder, ampak jaz sem v enem momentu rekla, da jaz ne bom tega pela, zato ker mora ona. In potem sta se kasneje zgodili dve plošči.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
Katarina Avbar se je po Vesninih besedah kot kantavtorica kljub svojim začetnim strahovom na odru odlično znašla:
“Ja, imela je tremo, ampak imela je pa tudi eno blazno prezenco na odru. Vedno je bila pač pred nastopom nervozna, ampak to je čisto normalno. To smo vsi, sploh na začetku – mislim, da mora miniti kar nekaj let, ki jih ona žal ni imela zadosti. Ampak imela je pa tako prezenco na odru – ko je ona stala na odru, je bila to ena taka milina … Ona je vedela, zakaj je tam, njej je bilo to naravno.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
Njuno prvo glasbeno sodelovanje je bila pesem “Ne reci nič”. To Katarninino pesem je Vesna zapela na festivalu La vie en rose leta 2008, Katarina pa jo je kasneje, leta 2016, vključila na svojo drugo ploščo Na drugi strani. Čeprav je v letih intenzivnega ustvarjanja Katarina napisala precej pesmi, marsikatera od njih ostaja daleč od naših ušes. Kmalu po predstavitvi druge plošče se je namreč umaknila z odrov. Beležnica in Na drugi strani sta tako njeni edini kantavtorski postaji.
“Ta dva albuma sta nastala iz dveh velikih ljubezni. Ena je bila ljubezen do glasbe, do pisanja – in druga je bila ljubezen do Petra, ki je bila tako močna in ki sije iz vseh teh njenih skladb.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
244 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Pred letom dni – prav na dan žena – se je po dolgi bolezni poslovila ena vidnejših slovenskih kantavtoric Katarina Avbar. Njeno glasbenobesedilno ustvarjanje je vseskozi usmerjal njen veder in dobrohoten, a kljub temu kritičen pogled na svet. Svoje pesmi je najprej pisala za druge, sčasoma pa jih je pričenjala tudi sama postavljati na oder. Ob tem sta jo spodbujala njen partner, sicer kitarist in producent Peter Dekleva, ter pevka Vesna Zornik, s katero se pogovarjamo v tokratni oddaji.
Spomine na kantavtorico z nami deli pevka Vesna Zornik
Pevka skupine Katalena Vesna Zornik in Katarina Avbar sta svoje prijateljstvo pletli tudi skozi glasbo – in prav Vesna je na nek način spodbudila nastanek Katarininega kantavtorskega prvenca Beležnica (2011):
“Midve sva bili tam nekje od leta 2002 najboljši prijateljici … Ona je napisala en cel kup pesmi, ker je hotela, da jaz naredim en svoj album, da ne delam samo Katalene … Mogoče si takrat niti ni še čisto zares upala stopiti na oder, ampak jaz sem v enem momentu rekla, da jaz ne bom tega pela, zato ker mora ona. In potem sta se kasneje zgodili dve plošči.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
Katarina Avbar se je po Vesninih besedah kot kantavtorica kljub svojim začetnim strahovom na odru odlično znašla:
“Ja, imela je tremo, ampak imela je pa tudi eno blazno prezenco na odru. Vedno je bila pač pred nastopom nervozna, ampak to je čisto normalno. To smo vsi, sploh na začetku – mislim, da mora miniti kar nekaj let, ki jih ona žal ni imela zadosti. Ampak imela je pa tako prezenco na odru – ko je ona stala na odru, je bila to ena taka milina … Ona je vedela, zakaj je tam, njej je bilo to naravno.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
Njuno prvo glasbeno sodelovanje je bila pesem “Ne reci nič”. To Katarninino pesem je Vesna zapela na festivalu La vie en rose leta 2008, Katarina pa jo je kasneje, leta 2016, vključila na svojo drugo ploščo Na drugi strani. Čeprav je v letih intenzivnega ustvarjanja Katarina napisala precej pesmi, marsikatera od njih ostaja daleč od naših ušes. Kmalu po predstavitvi druge plošče se je namreč umaknila z odrov. Beležnica in Na drugi strani sta tako njeni edini kantavtorski postaji.
“Ta dva albuma sta nastala iz dveh velikih ljubezni. Ena je bila ljubezen do glasbe, do pisanja – in druga je bila ljubezen do Petra, ki je bila tako močna in ki sije iz vseh teh njenih skladb.”
Vesna Zornik, pogovor za Pesem v žepu
V Pesmi v žepu poslušamo pesmi iz projekta »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. Literarno-glasbeni projekt je zasnovala pevka in violončelistka Andrejka Možina, v njem pa je zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje.
Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.
Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.
Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati v času epidemije covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.
V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.
V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.
V Pesmi v žepu vstopamo v kantavtorsko poletje in poslušamo albume iz zadnjega leta, pospremljene s komentarji njihovih ustvarjalcev. Tokrat se nam predstavi mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek, ki je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila glasbeno skupino »Eleutheria«, kar v stari grščini pomeni svoboda. Pesmi so nastajale v okviru študija, na koncu pa se je Teja odločila, da jih združi v album, ki je hkrati njen kantavtorski prvenec: »Lion«.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.
Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.
V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
Neveljaven email naslov