Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
Razpis za sodelovanje na 17. Kantfestu
Začelo se je kot povezovanje ustvarjalcev, ki praviloma ustvarjajo vsak zase. Prvo kantavtorsko druženje, Kantafest, je na prelomu tisočletja v Ljubljani pripravila kantavtorica Ksenija Jus. Štafeto je tri leta kasneje prevzel kantavtor Peter Andrej in tako se je v Rušah rodil Kantfest. Letošnji, sedemnajsti, prinaša novost: glavne nagrade, čisto prave kante, ki jih podeljuje strokovna komisija, bodo odslej namenjene samo pesmim v slovenskem jeziku. Svojega zmagovalca bo tudi tokrat izbralo občinstvo, pesmi v tujem jeziku pa bodo tekmovale za nagrado Silence Fiction. Tako bo znotraj sicer mednarodnega festivala letos slovenski jezik dobil še večjo veljavo.
“Bolj ko hodim po svetu, bolj ugotavljam, kako je pomembno to, da pojemo v svojem jeziku, v maternem jeziku. Premalo, se mi zdi, da še vedno dajemo poudarka na pesmi v svojem jeziku. Mislim, da Kantfest tu vseeno štango drži, kajti v prvi vrsti je namenjen – čeprav je internacionalen – namenjen je odkrivanju naše nove produkcije ali pa spodbujanju naše nove produkcije.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
Priprave za letošnji Kantfest so se že začele, objavljen je tudi razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi kantavtorji, ki bi želeli sodelovati. V zadnjih letih se pojavljajo novi in novi – in zdi se, da postajajo vedno popularnejša kategorija:
“Kantavtorji so zdaj popularni zaradi tega, ker so eko. Oni so najbolj eko. Oni vzamejo kitaro, ne rabijo niti elektrike – glas, kitara, nazaj k naravi – in je to to. Mislim, človek, ki v isti osebi združuje tekstopisca, pevca in instrumentalista … To ni tako zelo enostavna stvar.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
17. Kantfest se bo odvijal v Rušah med 16. in 21. avgustom, posamezne koncerte sodelujočih kantavtorjev pa boste lahko v tistem času ujeli tudi v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Dogajanje bomo pozorno spremljali tudi na Prvem, da se boste lahko na lastna ušesa prepričali, kaj je novega v (slovenskem) kantavtorstvu.
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Kantavtorski festival Kantfest bo letos že 17. po vrsti, k sodelovanju pa vabi domače in tuje ustvarjalce, ki se (z)najdejo v polju kantavtorskega ustvarjanja in se želijo pomeriti v tekmovanju za zlato, srebrno in bronasto kanto. O načrtih za letošnjo edicijo festivala se pogovarjamo z organizatorjem, kantavtorjem Petrom Andrejem.
Razpis za sodelovanje na 17. Kantfestu
Začelo se je kot povezovanje ustvarjalcev, ki praviloma ustvarjajo vsak zase. Prvo kantavtorsko druženje, Kantafest, je na prelomu tisočletja v Ljubljani pripravila kantavtorica Ksenija Jus. Štafeto je tri leta kasneje prevzel kantavtor Peter Andrej in tako se je v Rušah rodil Kantfest. Letošnji, sedemnajsti, prinaša novost: glavne nagrade, čisto prave kante, ki jih podeljuje strokovna komisija, bodo odslej namenjene samo pesmim v slovenskem jeziku. Svojega zmagovalca bo tudi tokrat izbralo občinstvo, pesmi v tujem jeziku pa bodo tekmovale za nagrado Silence Fiction. Tako bo znotraj sicer mednarodnega festivala letos slovenski jezik dobil še večjo veljavo.
“Bolj ko hodim po svetu, bolj ugotavljam, kako je pomembno to, da pojemo v svojem jeziku, v maternem jeziku. Premalo, se mi zdi, da še vedno dajemo poudarka na pesmi v svojem jeziku. Mislim, da Kantfest tu vseeno štango drži, kajti v prvi vrsti je namenjen – čeprav je internacionalen – namenjen je odkrivanju naše nove produkcije ali pa spodbujanju naše nove produkcije.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
Priprave za letošnji Kantfest so se že začele, objavljen je tudi razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi kantavtorji, ki bi želeli sodelovati. V zadnjih letih se pojavljajo novi in novi – in zdi se, da postajajo vedno popularnejša kategorija:
“Kantavtorji so zdaj popularni zaradi tega, ker so eko. Oni so najbolj eko. Oni vzamejo kitaro, ne rabijo niti elektrike – glas, kitara, nazaj k naravi – in je to to. Mislim, človek, ki v isti osebi združuje tekstopisca, pevca in instrumentalista … To ni tako zelo enostavna stvar.”
Peter Andrej, pogovor za Pesem v žepu
17. Kantfest se bo odvijal v Rušah med 16. in 21. avgustom, posamezne koncerte sodelujočih kantavtorjev pa boste lahko v tistem času ujeli tudi v Mariboru, Ljubljani in Izoli. Dogajanje bomo pozorno spremljali tudi na Prvem, da se boste lahko na lastna ušesa prepričali, kaj je novega v (slovenskem) kantavtorstvu.
Zasedba Brencl banda se navdihuje pri tradiciji različnih narodov, ki jo na svoj način pregnete, napiše na novo in postavi na sodobni oder. Ta etno-kantavtorski glasbenobesedilni spoj se tako udejanja tudi v njihovi tretji studijski plošči »Korenine svetlobe«, ki nam jo predstavlja eden od ustanovnih članov skupine Andrej Boštjančič Ruda.
V Pesmi v žepu tudi tokrat ostajamo pri slovenskih kantavtorjih in poslušamo pesmi s treh starejših albumov: hrvaško-slovenskega kantavtorskega sodelovanja "Sjedoci - Priče" (1989) Arsena Dedića in Zorana Predina, prvenca ene ključnih slovenskih kantavtoric Ksenije Jus "Link der Wasser" (1998) in prvenca "Manj je več" (2009) ljutomerskega etno-rock glasbenika Sama Budne.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.
Tokratno Pesem v žepu posvečamo pesnici, pisateljici, igralki, šansonjerki Svetlani Makarovič, ki je 1. januarja dopolnila 80 let. Poslušamo pesmi z njenih šansonjerskih plošč ter kakšno tako, ki se navezuje na njeno poezijo. Med pesmi vpletamo drobce pogovora iz nedavne oddaje Intervju, v kateri nam je pripovedovala o svojem ustvarjanju.
V Pesmi v žepu poslušamo nekatere pesmi s slovenskih kantavtorskih plošč in plošč uglasbene poezije z letnico 2018.
V Pesem v žepu prihaja legendarni kantavtor Adi Smolar s svojim novim, že šestnajstim albumom »Prav zdaj«. Na njem se loteva tematike življenja in smrti, ob tako resni vsebini pa za lažje sprejemanje v svojem slogu natrosi za dobršno mero humorja.
V Pesem v žepu prihaja duo Natriletno kolobarjenje s praho. Družbenokritična kantavtorska posebneža Jure Novak in Uroš Buh nam bosta predstavila svoj drugi album "Iz konteksta".
Tudi nežne pesmi so lahko družbenokritične in tudi v angažiranih pesmih se najde prostor za ljubezen. To med drugim dokazuje kantavtor Leon Matek s svojo tretjo ploščo »Srce imaš tako veliko«. Predstavlja nam jo v tokratni Pesmi v žepu.
Mladi primorski kantavtor Žiga Rustja se giblje na presečišču popa in rocka, s svojimi pesmimi pa skozi osebno izpoved ustvarja most med generacijami – tako v glasbi kot tudi sicer v življenju. Po prvencu »Z moje perspektive« (2014) tokrat v Pesem v žepu prinaša svojo drugo ploščo »Čas«.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti drugi del.
Letošnji 16. Kantfest International 2018 je na oder Kulturnega doma Ruše znova prinesel slovenske in tuje kantavtorske pesmi, trije nastopajoči pa so prejeli tudi nagrade – zlato, srebrno in bronasto kanto. Festivalske utrinke, pogovor z zmagovalci in komentar člana strokovne žirije Adija Smolarja poslušamo v dveh zaporednih Pesmih v žepu. Tokrat je na vrsti prvi del.
Vse od leta 2003 se v Rušah odvija Kantfest, mednarodni festival kantavtorske glasbe. Na njem se predstavljajo bolj ali manj neznani ustvarjalci, ki se potegujejo za festivalske nagrade – kante. Dogajanje pokrivamo tudi na Prvem, kjer vam bomo v naslednjih dneh in tednih ponudili več festivalskih utrinkov in komentarjev. Še pred samim dogajanjem pa smo v Pesem v žepu povabili organizatorja festivala Petra Andreja, s katerim se je pogovarjal sodelavec RTV centra Maribor, urednik Gregor Stermecki.
Življenje, pa tudi minevanje vsak od nas doživlja nekoliko drugače. To se zrcali tudi v pesmih, ki smo jih izbrali za tokratno oddajo. Poslušamo preplet kantavtorstva, šansona in uglasbene poezije.
Nanine pesmi so pesmi, ki jih je za svojo vnukinjo Nano napisal Frane Milčinski – Ježek. Te dni so se zložile v glasbeno slikanico, ob spremljavi številnih glasbenih ustvarjalcev pa jih odpoje prav tista Nana, za katero so nastale: Nana Milčinski.
Člani skupine Čedahuči predstavljajo svojo drugo ploščo Svetilnik. Kam jih je vodila pot vse od Severnice (2014) pa do danes, katerim simbolom so sledili in kaj vse so odkrili v svojem iskanju desetih novih pesmi, nam v imenu benda zaupata Blaž Učakar in Matjaž Jakin.
Poslušamo drugi album zasedbe Orkestrada: "Utrip", ki nosi naslov po njihovi zmagovalni skladbi s Festivala slovenskega šansona leta 2013. Ploščo nam predstavlja pevka Rada Kikelj Drašler.
Poslušamo tretjo ploščo "Preden se zdani" prekmurske skupine Ethnotrip, ki po dveh albumih s priredbami ljudskih pesmi prinaša dvanajst novih, avtorskih pesmi. Predstavljata nam jih pevka Tjaša Šimonka in violinist Miha Kavaš.
S svojo zasedbo Buh in istoimensko kantavtorsko ploščo se nam v tokratni oddaji predstavlja multiinštrumentalist Uroš Buh.
V zadnji poletni izdaji Pesmi v žepu se ustavljamo pri šansonu in poslušamo dve plošči domačih zasedb: "Stroj za sušenje solz" skupine Počeni škafi in "Divji zahod" dua Drajnarjuva vampa.
Neveljaven email naslov