Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album »Ko duše pokličem« prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.

Uglasbena poezija Alme Karlin

Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album Ko duše pokličem prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.

»Te pesmi sva odkrili pred dvema letoma z Jernejo Jezernik v knjižnici, v NUKu, čisto slučajno … tako da sva jih odkrili okoli 300, 400 – tak cel kup originalov in to je bilo res tako odkritje zaklada … Jerneja je zbrala na kup te pesmi pa jih dala prevesti Boštjanu Dvořáku, jaz sem pa potem iz teh pesmi izbrala to, kar je bilo meni blizu.«

Nika Solce, pogovor za Pesem v žepu

Nika se je uglasbitve Alminih pesmi lotila sama in je najprej želela ustvariti solistični album, vendar so skozi naključna srečanja s prijatelji glasbeniki z različnih koncev sveta Almine pesmi začele dobivati drugačne oblike. Pri ustvarjanju albuma so tako sodelovali Stephan Steiner, Mahesh Vinayakram, Igor Bezget, Mary Servatius, Klemen Krajc, Katja Mlinar, Ana Lazar, Ajda Cvek in Gaja Šušelj, uvodni solo pa je izredno občuteno odpela Nikina hčerka Vidja Mihevc. Ob vsem tem pa album ohranja močan avtorski pečat Nike Solce, saj ga vseskozi vodi njen spontani in neprisiljeni odnos do glasbe:

»Način, kako jaz te pesmi potem uglasbim, ni klasičen … Mene to besedilo pritegne, vzamem en inštrument in ga začnem peti … To, kar preberem, odpojem in tako nastane pesem. Jo spravim – se mi zdi, da tudi sama, kadar me ena poezija zelo prevzame, je ne morem samo prebrati, jo moram nujno odpeti, da jo lahko bolj ponotranjim. Se mi zdi, da ji dam takrat tisto drugo, tretjo, deseto dimenzijo, ki je sicer tako, samo v črkah, ne začutim.«

Nika Solce, pogovor za Pesem v žepu