Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Nova plošča slovenskega kantavtorja
Vlado Kreslin s svojim novim albumom Kaj naj ti prinesem, draga dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Pesmi na plošči zazvenijo v izvedbi različnih glasbenikov; med drugim so pri ustvarjanju glasbe sodelovali Gal Gjurin, Mali bogovi, Saša Olenjuk, Danilo Ženko, Branko Bogunović – Pif, Žan Serčič, David Kovšca – Buda … Ena od pesmi, Tista zakartana ura, zazveni v dveh variantah, najprej z Malimi bogovi, nato pa v širši zasedbi – s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Moškim pevskim zborom Srečko Kosovel, aranžma za to različico pa je napisal Valter Sivilotti. Vlado Kreslin pravi, da mu je pri ustvarjanju pomembno predvsem občutenje, ki ga pesem prinaša; o glasbi tako pravi:
»Jaz sem tip, ki jo poslušam s srcem. Mislim, sem bolj emocionalen tip, nisem toliko razumski, ne, tako da jaz zmeraj vse skupaj poslušam. Oziroma imam probleme, ko v studiu, ko poslušamo že stotič kakšen komad, ne, ko se na primer miksa, ko se končuje posnetek – potem poslušamo, poslušamo – in vidim, da ti moji razni tonci, producent, pač tipi, ki so profesionalci, ki so v studiu – oni točno slišijo: napaka, to je napaka! Jaz se toliko vživim, da sploh tistega ne slišim! Toliko me zanese, o, kaj je dober komad, jaz že plavam tam nekje …«
Vlado Kreslin, pogovor za Pesem v žepu
Ustvarjalna glasbena pot Vlada Kreslina se približuje polovici stoletja, marsikatera od njegovih starejših pesmi danes že velja za ponarodelo. Še vedno pa ustvarja tudi nove:
»Zmeraj te skrbi, ali bo še kakšen navdih prišel, ali bo še kaj – mislim, to je malo – včasih dve, tri leta ne napišeš nobene pesmi in si, joj, kaj bom zdaj … Ampak potem se ti pa spet kaj posveti … Tako da je mogoče ravno v tem šarm: da se ne moreš prisiliti.«
Vlado Kreslin, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Nova plošča slovenskega kantavtorja
Vlado Kreslin s svojim novim albumom Kaj naj ti prinesem, draga dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Pesmi na plošči zazvenijo v izvedbi različnih glasbenikov; med drugim so pri ustvarjanju glasbe sodelovali Gal Gjurin, Mali bogovi, Saša Olenjuk, Danilo Ženko, Branko Bogunović – Pif, Žan Serčič, David Kovšca – Buda … Ena od pesmi, Tista zakartana ura, zazveni v dveh variantah, najprej z Malimi bogovi, nato pa v širši zasedbi – s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Moškim pevskim zborom Srečko Kosovel, aranžma za to različico pa je napisal Valter Sivilotti. Vlado Kreslin pravi, da mu je pri ustvarjanju pomembno predvsem občutenje, ki ga pesem prinaša; o glasbi tako pravi:
»Jaz sem tip, ki jo poslušam s srcem. Mislim, sem bolj emocionalen tip, nisem toliko razumski, ne, tako da jaz zmeraj vse skupaj poslušam. Oziroma imam probleme, ko v studiu, ko poslušamo že stotič kakšen komad, ne, ko se na primer miksa, ko se končuje posnetek – potem poslušamo, poslušamo – in vidim, da ti moji razni tonci, producent, pač tipi, ki so profesionalci, ki so v studiu – oni točno slišijo: napaka, to je napaka! Jaz se toliko vživim, da sploh tistega ne slišim! Toliko me zanese, o, kaj je dober komad, jaz že plavam tam nekje …«
Vlado Kreslin, pogovor za Pesem v žepu
Ustvarjalna glasbena pot Vlada Kreslina se približuje polovici stoletja, marsikatera od njegovih starejših pesmi danes že velja za ponarodelo. Še vedno pa ustvarja tudi nove:
»Zmeraj te skrbi, ali bo še kakšen navdih prišel, ali bo še kaj – mislim, to je malo – včasih dve, tri leta ne napišeš nobene pesmi in si, joj, kaj bom zdaj … Ampak potem se ti pa spet kaj posveti … Tako da je mogoče ravno v tem šarm: da se ne moreš prisiliti.«
Vlado Kreslin, pogovor za Pesem v žepu
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.
Tokrat poslušamo plošči "Tiha misel" Nike Solce ter "Ko se ustavi čas" skupine Junema. Skupna točka obeh albumov je narava, ki lahko ponuja zatočišče pred urbanim vsakdanom, hkrati pa predstavlja tudi način življenja.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat se bomo ustavili pri festivalu Kantfest, poslušali nekaj pesmi z lanskega festivalskega večera ter spregovorili o pričakovanjih in željah glede letošnjega, 16. Kantfesta.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat so na vrsti Hamo & Tribute 2 Love s ploščo 3P in Primož Žižek oziroma Erik Platon s ploščo Ekonomsko-propagandni pop.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem in bomo naslednja dva meseca izkoristili za pregled dogajanja v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi. Tokrat sta na vrsti dva kantavtorja: Luka Gluvić in Uroš Buh.
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
V tokratni oddaji nam svoj prvenec »Ko se ustavi čas« predstavlja ljubljanska zasedba Junema. Njeni člani ustvarjajo glasbo, ki je žanrsko pisana, a hkrati preprosta in nevsiljiva – tako kot narava, s katero se čutijo močno povezani. Z nami se pogovarjata pevka Neža Trošt in kitarist ter avtor besedil Luka Snoj.
V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenski kantavtorski glasbi: predstavljamo novosti in poslušamo pesmi iz kantavtorske zakladnice. Tokratno oddajo pa bomo namenili nekaterim aktualnim vprašanjem – in odgovore zanje je najbolje poiskati pri ustvarjalcu, ki je v kantavtorsko sceno neposredno vpleten že dolgo časa. Zato smo k pogovoru povabili kantavtorja in pesnika Petra Andreja, ki vse od leta 2003 vodi festival Kantfest International.
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Neveljaven email naslov