Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Pesmi iz koncentracijskih taborišč v izvedbi Janija Kovačiča
Orfej iz pekla je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Orfej iz pekla
Monografija s priloženim glasbenim albumom je nastala na podlagi pesmi, ki jih je med drugo svetovno vojno zbiral Aleksander Kulisiewicz. Jani Kovačič jih je novembra 2019 na koncertu v Narodni galeriji premierno izvedel v slovenščini; prav ta posnetek je zdaj vključen v to izdajo, ki je izšla v sodelovanju Prvega programa Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija in ZRC SAZU. Jani Kovačič je projekt ustvaril kot:
»… ene vrste hommage v spomin vsem žrtvam, brezimnim žrtvam vojn, ki jih je vedno v vsaki vojni toliko in nikoli ne bodo omenjeni nikjer … In mislim, da se jih moramo spomniti, da je toliko brezimnih ljudi bilo žrtvovanih za neke prazne ideje teh velikašev, ki so se igrali vojne z malimi ljudmi … Da se spomnimo, da je cela naša civilizacija zgrajena na vzdihljajih.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Posebna moč teh pesmi je v tem, da nas neposredno soočijo z občutki ljudi, ki so jih ustvarili:
»V vsakem taborišču se je pokazalo, da se je tega nabralo kar precej: teh raznih spominov, pesmi, anekdot in tako dalje … Pesmi so zelo preproste, zelo direktne, brez narkoze, bi rekli. Ta enostavna preprostost je tista – saj tam niso imeli časa za kaj umetelnega. Niso imeli časa, zapomniti so si morali – mogoče so kdaj zapisali, predvsem so si morali pa zapomniti. In ko nekako podoživljamo to njihovo situacijo, vidimo to eksistencialno grozo, ki jih je prežela, in tudi mi ne moremo mimo tega in tudi nas stisne. Zdelo se mi je pomembno, da to na nek način povemo, ker edino umetnost lahko govori o tej grozi. Želimo si, da je nihče ne bi več doživel.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Pesmi iz koncentracijskih taborišč v izvedbi Janija Kovačiča
Orfej iz pekla je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
Orfej iz pekla
Monografija s priloženim glasbenim albumom je nastala na podlagi pesmi, ki jih je med drugo svetovno vojno zbiral Aleksander Kulisiewicz. Jani Kovačič jih je novembra 2019 na koncertu v Narodni galeriji premierno izvedel v slovenščini; prav ta posnetek je zdaj vključen v to izdajo, ki je izšla v sodelovanju Prvega programa Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija in ZRC SAZU. Jani Kovačič je projekt ustvaril kot:
»… ene vrste hommage v spomin vsem žrtvam, brezimnim žrtvam vojn, ki jih je vedno v vsaki vojni toliko in nikoli ne bodo omenjeni nikjer … In mislim, da se jih moramo spomniti, da je toliko brezimnih ljudi bilo žrtvovanih za neke prazne ideje teh velikašev, ki so se igrali vojne z malimi ljudmi … Da se spomnimo, da je cela naša civilizacija zgrajena na vzdihljajih.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Posebna moč teh pesmi je v tem, da nas neposredno soočijo z občutki ljudi, ki so jih ustvarili:
»V vsakem taborišču se je pokazalo, da se je tega nabralo kar precej: teh raznih spominov, pesmi, anekdot in tako dalje … Pesmi so zelo preproste, zelo direktne, brez narkoze, bi rekli. Ta enostavna preprostost je tista – saj tam niso imeli časa za kaj umetelnega. Niso imeli časa, zapomniti so si morali – mogoče so kdaj zapisali, predvsem so si morali pa zapomniti. In ko nekako podoživljamo to njihovo situacijo, vidimo to eksistencialno grozo, ki jih je prežela, in tudi mi ne moremo mimo tega in tudi nas stisne. Zdelo se mi je pomembno, da to na nek način povemo, ker edino umetnost lahko govori o tej grozi. Želimo si, da je nihče ne bi več doživel.«
Jani Kovačič, pogovor za Pesem v žepu
Tokratna Pesem v žepu je pisana na kožo predvsem mlajši generaciji. Poslušamo namreč pesmi skupin Koala Voice, Matter in MRFY.
Besedo tokrat prevzema uglasbena poezija, izpostavljamo namreč tri plošče: "Zatópató" (Erika Vouk, glasba Peter Andrej), "Vrvohodci" (Magdalena Svetina Terčon, Simona Solina in Albert Halász, glasba Duo Ponte) ter "Melodije zamolčanih besed" (Borut Gombač, glasba Marko Grobler).
Nadaljujemo poletni prelet nove slovenske kantavtorske in avtorske glasbe. Tokrat jadramo po akustiki in bluesu, poslušamo namreč nekaj pesmi s plošč "Nova nebesa" Lačnega Franza in "Wacky Blues Professors" Prismojenih profesorjev bluesa.
Tokrat poslušamo plošči "Tiha misel" Nike Solce ter "Ko se ustavi čas" skupine Junema. Skupna točka obeh albumov je narava, ki lahko ponuja zatočišče pred urbanim vsakdanom, hkrati pa predstavlja tudi način življenja.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat se bomo ustavili pri festivalu Kantfest, poslušali nekaj pesmi z lanskega festivalskega večera ter spregovorili o pričakovanjih in željah glede letošnjega, 16. Kantfesta.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem - v juliju in avgustu pregledujemo dogajanje v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi v zadnjem letu. Tokrat so na vrsti Hamo & Tribute 2 Love s ploščo 3P in Primož Žižek oziroma Erik Platon s ploščo Ekonomsko-propagandni pop.
V Pesmi v žepu smo se uglasili na poletni ritem in bomo naslednja dva meseca izkoristili za pregled dogajanja v slovenski kantavtorski in avtorski glasbi. Tokrat sta na vrsti dva kantavtorja: Luka Gluvić in Uroš Buh.
V Pesmi v žepu je tokrat z nami Aleksander Mežek, ki letos praznuje 70 let, glasbo pa ustvarja že dobrega pol stoletja. Spregovoril bo o svojem pisanju pesmi, sodelovanjih in še marsičem, slišali pa bomo tudi katero od njegovih manj znanih melodij.
V tokratni oddaji nam svoj prvenec »Ko se ustavi čas« predstavlja ljubljanska zasedba Junema. Njeni člani ustvarjajo glasbo, ki je žanrsko pisana, a hkrati preprosta in nevsiljiva – tako kot narava, s katero se čutijo močno povezani. Z nami se pogovarjata pevka Neža Trošt in kitarist ter avtor besedil Luka Snoj.
V Pesmi v žepu veliko pozornosti posvečamo slovenski kantavtorski glasbi: predstavljamo novosti in poslušamo pesmi iz kantavtorske zakladnice. Tokratno oddajo pa bomo namenili nekaterim aktualnim vprašanjem – in odgovore zanje je najbolje poiskati pri ustvarjalcu, ki je v kantavtorsko sceno neposredno vpleten že dolgo časa. Zato smo k pogovoru povabili kantavtorja in pesnika Petra Andreja, ki vse od leta 2003 vodi festival Kantfest International.
Počeni škafi so ulični swing bend, ki ga lahko mimogrede srečate na ljubljanskih ulicah. Ideja spontanega muziciranja je vse od njihove ustanovitve (2012) počasi preraščala v nekaj bolj resnega in se končno udejanjila v obliki prvenca Stroj za sušenje solz. V Pesmi v žepu nam bend in nastajanje plošče predstavljata tekstopisec in ustanovitelj Škafov Jernej Juren ter pevka Marjeta Prudič.
Neveljaven email naslov