Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uglasbena poezija prleške duše: v spomin pesniku Marku Kočarju

05.03.2020

Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.

V spomin pesniku Marku Kočarju

Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim umrlemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, Ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta govorila pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš in Tadej Vesenjak.

»Zelo sem bil vesel in srečen, da sem ga poznal. Da sem našel – da sem srečal eno zelo sorodno dušo. … Na Svetinjah gori sva se usedla, v vinoteki, on je zelo rad prišel tja, pa tudi meni je bilo tam zelo lepo, na terasi, sonce, dobro vino, domača beseda … In sva prišla na idejo, da bi naredila skupaj en kabaret. Kisla žüpa … Tiste pesmi njegove, ki jih je on tam prebiral – moram pa reči, da je bil odličen interpret, redki so pesniki, ki znajo tako dobro interpretirati svoje pesmi, zelo se mi je dopadlo, kako je znal podkrepiti sporočilnost pesmi s tistimi liki – in so mi te njegove pesmi začele vedno bolj lesti pod kožo, kar je v bistvu normalno. In sem začel prepoznavati čisto svoje misli, svoja razmišljanja. Obenem pa sem rekel, to bi bilo škoda, da se teh pesmi ne bi tudi zapelo …«

Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu

 

Kantavtor Tadej Vesenjak je uglasbil že več Markovih pesmi. Pravi, da bodo uglasbitve nastajale še naprej. Bliže so mu tiste v prleščini, medtem ko je prekmurska zasedba Ethnotrip posegla predvsem po tistih bolj liričnih, napisanih v knjižnem jeziku.

»Seveda Marko je večinoma imel pesmi, ki so bile po značaju malo bolj hudomušne pa veseljaške, ampak nam so seveda malo bolj padle v oči tiste pesmi, ki so izžarevale nekaj drugega. V bistvu to, kar je Marko tudi na nek način bil. V teh skladbah smo se potem našli, da smo mi njim dali novo glasbeno podobo.«

Tjaša Šimonka Kavaš, pogovor za Pesem v žepu

 

Za svoja pesmi je Marko Kočar prejel več nagrad, med drugim je bil petkratni prejemnik nagrade za najboljše besedilo na Festivalu narodnozabavne glasbe Ptuj. Posebna moč njegovih pesmi je v tem, da se ljudje z lahkoto vživijo vanje:

»Tako sem ga jaz tudi doživljal: kot človeka, ki je – lepa beseda je pronicljiv. Da je znal začutiti, videti stvari takšne, kot so … Znal jih je na en tak način upesniti, da rečeš: ja, pa saj! Hvala bogu, da se je tudi meni kdaj kaj takšnega zgodilo. To pomeni z eno pesmijo zajeti neko situacijo, ki jo ljudje mogoče jemljejo kot samoumevno, vsakdanjo, trivialno ali pa nepomembno, ampak jo na nek tak način poustvariš ali podaš, da mu postane zanimiva, postane nanjo pozoren in obenem postane pozoren tudi na to pri sebi in seveda se ga posledično pesem dotakne.«

 Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu

 


Pesem v žepu

251 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Uglasbena poezija prleške duše: v spomin pesniku Marku Kočarju

05.03.2020

Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.

V spomin pesniku Marku Kočarju

Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim umrlemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, Ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta govorila pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš in Tadej Vesenjak.

»Zelo sem bil vesel in srečen, da sem ga poznal. Da sem našel – da sem srečal eno zelo sorodno dušo. … Na Svetinjah gori sva se usedla, v vinoteki, on je zelo rad prišel tja, pa tudi meni je bilo tam zelo lepo, na terasi, sonce, dobro vino, domača beseda … In sva prišla na idejo, da bi naredila skupaj en kabaret. Kisla žüpa … Tiste pesmi njegove, ki jih je on tam prebiral – moram pa reči, da je bil odličen interpret, redki so pesniki, ki znajo tako dobro interpretirati svoje pesmi, zelo se mi je dopadlo, kako je znal podkrepiti sporočilnost pesmi s tistimi liki – in so mi te njegove pesmi začele vedno bolj lesti pod kožo, kar je v bistvu normalno. In sem začel prepoznavati čisto svoje misli, svoja razmišljanja. Obenem pa sem rekel, to bi bilo škoda, da se teh pesmi ne bi tudi zapelo …«

Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu

 

Kantavtor Tadej Vesenjak je uglasbil že več Markovih pesmi. Pravi, da bodo uglasbitve nastajale še naprej. Bliže so mu tiste v prleščini, medtem ko je prekmurska zasedba Ethnotrip posegla predvsem po tistih bolj liričnih, napisanih v knjižnem jeziku.

»Seveda Marko je večinoma imel pesmi, ki so bile po značaju malo bolj hudomušne pa veseljaške, ampak nam so seveda malo bolj padle v oči tiste pesmi, ki so izžarevale nekaj drugega. V bistvu to, kar je Marko tudi na nek način bil. V teh skladbah smo se potem našli, da smo mi njim dali novo glasbeno podobo.«

Tjaša Šimonka Kavaš, pogovor za Pesem v žepu

 

Za svoja pesmi je Marko Kočar prejel več nagrad, med drugim je bil petkratni prejemnik nagrade za najboljše besedilo na Festivalu narodnozabavne glasbe Ptuj. Posebna moč njegovih pesmi je v tem, da se ljudje z lahkoto vživijo vanje:

»Tako sem ga jaz tudi doživljal: kot človeka, ki je – lepa beseda je pronicljiv. Da je znal začutiti, videti stvari takšne, kot so … Znal jih je na en tak način upesniti, da rečeš: ja, pa saj! Hvala bogu, da se je tudi meni kdaj kaj takšnega zgodilo. To pomeni z eno pesmijo zajeti neko situacijo, ki jo ljudje mogoče jemljejo kot samoumevno, vsakdanjo, trivialno ali pa nepomembno, ampak jo na nek tak način poustvariš ali podaš, da mu postane zanimiva, postane nanjo pozoren in obenem postane pozoren tudi na to pri sebi in seveda se ga posledično pesem dotakne.«

 Tadej Vesenjak, pogovor za Pesem v žepu

 


19.04.2023

KiKi: KRiKi

Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.


12.04.2023

Same babe in samospevci: Vse živo!

Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.


29.03.2023

Giorgio Gaberščik: od popevk do teatrskih pesmi

V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.


23.03.2023

Balladero: Neon srce

V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.


15.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 4. del: spremljava vsakdanjega življenja

Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.


08.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 3. del: drznost in neposrednost

V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.


02.03.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 2. del: šansonjerski odtenki ljubezni

V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?


22.02.2023

Iz arhiva festivalskih šansonov, 1. del: čar preteklosti, obet prihodnosti

V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.


16.02.2023

Zgodba šansona iz Rogaške

V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.


09.02.2023

Pred novim poglavjem Festivala slovenskega šansona

Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.


02.02.2023

Izzivi za prihodnost. 4. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


25.01.2023

Ne bojte se globine. 3. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V tretjem delu cikla odkrivamo skrite plati njegovih pesmi, z nami pa se poleg Janija pogovarjajo še Milena Mileva Blažić, Vita Mavrič in Drago Mislej - Mef.


19.01.2023

Asfaltni trubadur. 2. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesmi v žepu je z nami kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. V drugem delu cikla razgrnemo časovni in prostorski zemljevid najrazličnejših glasbenih zvrsti, ki so se do zdaj znašle na Janijevem repertoarju, vsebinski okvir pa nam tokrat pomagajo postaviti Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


11.01.2023

Junak uporniške mladine. 1. del radijskega priročnika za kantavtorje

V Pesem v žepu prihaja kantavtor Jani Kovačič, ki ga javnost pozna predvsem po hitih, kot so Delam, Revolucija in Jaz grem gor na Škofljico. Za stereotipom junaka uporniške mladine se skriva izjemno razgledan literat in glasbenik, ki je v skoraj pol stoletja ustvarjalne poti posegel po raznovrstnih glasbenih žanrih, raziskoval in prirejal je pesmi domačih in tujih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij od srednjega veka do danes, obenem pa nenehno razvijal svoj lasten umetniški izraz. Njegove skrite ustvarjalne plati nam v štirih oddajah pomagajo razkrivati še Milena Mileva Blažić, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Vita Mavrič, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.


05.01.2023

Ana Pupedan: Naši u kantini

V Pesmi v žepu poslušamo pivške rokerje Ana Pupedan z novim albumom »Naši u kantini«, ki so v preteklem letu proslavili trideset let skupne glasbene poti. Po vsem tem času si ne delajo več iluzij, da bodo z glasbo spremenili svet, vseeno pa si ob pesmih s tematikami nostalgije, minevanja ter povsem preproste zabave še vedno privoščijo tudi nekaj družbene kritike. O nastajanju albuma nam spregovori eden od članov zasedbe Marko Doles.


29.12.2022

Kantavtorski odmev leta 2022, 2. del

Ob koncu leta se v Pesmi v žepu oziramo po izstopajočih slovenskih kantavtorskih in drugih avtorskih glasbenih dosežkih iz zadnjega leta dni. Prejšnji teden smo pod smrečico postavili nekaj albumov in dogodkov, povezanih z znanimi, uveljavljenimi avtorji. Danes so na vrsti ustvarjalci mlajše generacije: duo 3:RMA, Blaž Mencinger, Urška Bančič, Primož Vidovič ter Leopold I., pridruži se jim še Severa Gjurin z novo kantavtorsko pesmijo.


22.12.2022

Kantavtorski odmev leta 2022, 1. del

Zadnja dva decembrska tedna v Pesmi v žepu namenjamo sprehodu med nekaterimi izstopajočimi albumi, obletnicami in dogodki, ki so zaznamovali področje slovenske kantavtorske in druge avtorske glasbe v zadnjem letu dni. Tokrat so na vrsti naslednji prepoznavni ustvarjalci: Tinkara Kovač, Andrej Šifrer, Bossa de Novo, Neisha, Vlado Kreslin in Drago Mislej Mef.


08.12.2022

Vlado Kreslin, Teo Collori in Momento Cigano: Živo

Vlado Kreslin v Pesem v žepu prinaša novi album »Živo«, na katerem se mu pridružijo mojstri gipsy swinga Teo Collori in njegova zasedba Momento Cigano. Spomladi so se odpravili na kratko skupno turnejo po Sloveniji, posnetke s koncertov pa so nato oblikovali v koncertno zvočno izdajo, ki jo bodo predstavili na letošnjem Kreslinovanju v Cankarjevem domu. Kreslinove pesmi, ki se jim na plošči pridružita še dve skladbi zasedbe Teo Collori in Momento Cigano ter ena priredba, zaživijo skozi virtuozno in doživeto interpretacijo ter nam dokažejo, da lahko še tako poznana pesem pod prsti izvrstnih glasbenikov zazveni sveže, kot bi jo poslušali prvič.


30.11.2022

Drago Mislej Mef in NOB: Ljubljanska 45

Drago Mislej Mef je po poklicu novinar, že več kot štiri desetletja pa tudi glasbenik in eden najplodovitejših slovenskih tekstopiscev. Njegova hiša v Izoli je bila vedno zbirališče najrazličnejših ustvarjalcev in je zdaj navdihnila tudi glasbeno-literarni projekt: album s knjigo, pravzaprav knjigozvočnico z naslovom »Ljubljanska 45«, o kateri se pogovarjamo v Pesmi v žepu.


16.11.2022

Kühlschrank: Konec nekega obdobja

Po zvoku deluje kot alternativna rokerska skupina – a Kühlschrank je v svojem bistvu kantavtorski projekt, pod katerega se podpisuje Simon Fugina. V zadnjem desetletju je svoje intimne glasbene utrinke postopoma objavljal v obliki posameznih singlov, ki jih je zdaj združil v album s pripadajočo knjižico »Konec nekega obdobja«. Prepletanje ljubezenske in družbene tematike v pesmih z močnim melanholičnim podtonom zveni kot odmev dvojine v temačnem svetu.


Stran 4 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov