Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora?

19.11.2020

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Korak v kantavtorsko smer

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča Ali je še kaj prostora? prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Nova plošča prinaša pesmi, zbrane z več vetrov. Nekatere so posnete v živo na koncertih, druge so studijske, vendar se med seboj lepo zvočno prepletajo, kar Severa takole razloži:

»Vsi imajo neko osnovo, ki je tudi malo taka, kot da si v živo to odigral in odpel. Se pravi, nimam rada – vsaj pri sebi ne – tega pretirano produciranega zvoka … V tem smislu se je bilo zelo lahko odločiti za ta koncept, da so gor pesmi v živo in v studiu narejene pesmi, ker se mi zdi, da če so v živo dobro posnete pa če je dober kos muzike, pa če je dobro sproducirano, dobro zmiksano, da pride zelo blizu temu, kar naredim v studiu, ki ima dovolj občutka, kot da je v živo.«

S tega stališča so še posebno zanimive tri pesmi v živi izvedbi zasedbe Sozvočje v triu, ki jo poleg Severe sestavljata še njen brat Gal Gjurin in Blaž Celarec – slednja igrata vsak po več instrumentov.

 

Petnajst pesmi na albumu je nabranih iz različnih obdobij Severinega ustvarjanja. Najstarejše segajo v čas skupine Olivija in se na plošči znajdejo v malo drugačni izvedbi, druge so po nastanku nekoliko mlajše, nekatere od njih so v teh letih izšle kot singli (med te sodi tudi naslovna, "Ali je še kaj prostora tam na jugu"). Pod besedila in glasbo se večinoma podpisuje Severin brat Gal Gjurin. Severa pravi, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da se je opogumila za lastno ustvarjanje pesmi, vendar se zadnja leta tega vse bolj loteva:

»Sem morala nekako sama sebe vprašati, kaj pa jaz še imam avtorskega za dati. Tudi če ne berem not, ne pišem za orkestre – čeprav bi tudi z vokalom lahko se posnela in napisala kakšne aranžmaje, ker v glavi pa slišim marsikaj … Ampak je bilo treba tudi, da so dozorele ene stvari. Tako da najprej so bile zelo kratke skice enih melodij z akordi ali pa samo melodij, potem pa vsako leto več, vsako leto boljše … In je to res eno tako noro zadovoljstvo, da sama sebi delam dobre pesmi. Sonce je pa ena izmed njih, ki je na tej plošči kot 'bonus track' na začetku, kjer sem pa jaz avtorica glasbe in besedila in na nek način napoveduje to, kar nameravam v prihodnosti še prinesti na dan, ker sem v zadnjih letih kar veliko tega zastavila in ker mi je tudi všeč.«


Pesem v žepu

244 epizod


Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.

Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora?

19.11.2020

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča "Ali je še kaj prostora?" prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Korak v kantavtorsko smer

V Pesmi v žepu tokrat potujemo v glasbeni svet Severe Gjurin. Svojo glasbeno pot je začela kot vokalistka v skupini Olivija, nato pa se je postopoma začela spoprijemati tudi z ustvarjanjem glasbe. Nova plošča Ali je še kaj prostora? prinaša izbor studijskih in živo izvedenih pesmi zadnjega desetletja, hkrati pa je prva, na katero se je Severa podpisala sama in z njo jasno začrtala ustvarjalno smer, ki postaja vse bolj kantavtorska.

Nova plošča prinaša pesmi, zbrane z več vetrov. Nekatere so posnete v živo na koncertih, druge so studijske, vendar se med seboj lepo zvočno prepletajo, kar Severa takole razloži:

»Vsi imajo neko osnovo, ki je tudi malo taka, kot da si v živo to odigral in odpel. Se pravi, nimam rada – vsaj pri sebi ne – tega pretirano produciranega zvoka … V tem smislu se je bilo zelo lahko odločiti za ta koncept, da so gor pesmi v živo in v studiu narejene pesmi, ker se mi zdi, da če so v živo dobro posnete pa če je dober kos muzike, pa če je dobro sproducirano, dobro zmiksano, da pride zelo blizu temu, kar naredim v studiu, ki ima dovolj občutka, kot da je v živo.«

S tega stališča so še posebno zanimive tri pesmi v živi izvedbi zasedbe Sozvočje v triu, ki jo poleg Severe sestavljata še njen brat Gal Gjurin in Blaž Celarec – slednja igrata vsak po več instrumentov.

 

Petnajst pesmi na albumu je nabranih iz različnih obdobij Severinega ustvarjanja. Najstarejše segajo v čas skupine Olivija in se na plošči znajdejo v malo drugačni izvedbi, druge so po nastanku nekoliko mlajše, nekatere od njih so v teh letih izšle kot singli (med te sodi tudi naslovna, "Ali je še kaj prostora tam na jugu"). Pod besedila in glasbo se večinoma podpisuje Severin brat Gal Gjurin. Severa pravi, da je sama potrebovala kar nekaj časa, da se je opogumila za lastno ustvarjanje pesmi, vendar se zadnja leta tega vse bolj loteva:

»Sem morala nekako sama sebe vprašati, kaj pa jaz še imam avtorskega za dati. Tudi če ne berem not, ne pišem za orkestre – čeprav bi tudi z vokalom lahko se posnela in napisala kakšne aranžmaje, ker v glavi pa slišim marsikaj … Ampak je bilo treba tudi, da so dozorele ene stvari. Tako da najprej so bile zelo kratke skice enih melodij z akordi ali pa samo melodij, potem pa vsako leto več, vsako leto boljše … In je to res eno tako noro zadovoljstvo, da sama sebi delam dobre pesmi. Sonce je pa ena izmed njih, ki je na tej plošči kot 'bonus track' na začetku, kjer sem pa jaz avtorica glasbe in besedila in na nek način napoveduje to, kar nameravam v prihodnosti še prinesti na dan, ker sem v zadnjih letih kar veliko tega zastavila in ker mi je tudi všeč.«


15.08.2024

Kantavtorsko poletje: Violoncelli Itineranti

V Pesmi v žepu poslušamo pesmi iz projekta »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. Literarno-glasbeni projekt je zasnovala pevka in violončelistka Andrejka Možina, v njem pa je zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje.


08.08.2024

Kantavtorsko poletje: Primož Vidovič

Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.


01.08.2024

22. festival Kantfest 2024: vrnitev k začetkom

Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.


25.07.2024

Kantavtorsko poletje: Fed Horses

Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati v času epidemije covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.


18.07.2024

Kantavtorsko poletje: Bort Ross

V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.


11.07.2024

Kantavtorsko poletje: Vlado Kreslin

V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.


04.07.2024

Kantavtorsko poletje: Hamlet Express

V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.


27.06.2024

Kantavtorsko poletje: Eleutheria

V Pesmi v žepu vstopamo v kantavtorsko poletje in poslušamo albume iz zadnjega leta, pospremljene s komentarji njihovih ustvarjalcev. Tokrat se nam predstavi mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek, ki je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila glasbeno skupino »Eleutheria«, kar v stari grščini pomeni svoboda. Pesmi so nastajale v okviru študija, na koncu pa se je Teja odločila, da jih združi v album, ki je hkrati njen kantavtorski prvenec: »Lion«.


13.06.2024

Pol stoletja Odpotovanj: 2. del: obred zvoka in njegove besede

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.


06.06.2024

Pol stoletja Odpotovanj: 1. del: drobna naključja postanejo plošča

Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.


30.05.2024

Počeni škafi: Kompas

Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.


24.05.2024

Fed Horses: M. L. A. D.

V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«


16.05.2024

Iz zakladnice šansonov: ptice, lisice in druge metafore

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.


25.04.2024

Alja Petric: Pejsaži Prekmurja

Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.


18.04.2024

Etno Histeria World Orchestra 2023

Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.


04.04.2024

Primož Vidovič: Carmina humana

V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.


28.03.2024

Pomladni potep s kantavtorji

Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.


21.03.2024

Andrejka Možina, Violoncelli Itineranti: Besede ne ubogajo več

V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.


07.03.2024

Aco Razbornik: skromni velikan slovenske glasbene produkcije

Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.


29.02.2024

Janez Bončina Benč in zadnji koncert Septembra

V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.


Stran 1 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov