»Mačahe« kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.

Glasbene slike sodobnega vaškega okolja

Mačahe kantavtorja Tomaža Hostnika, ki jih izvaja v duu z violinistom Matijo Krečičem, so šopek glasbenih slik sodobnega vaškega okolja. Pesmi so vsebinsko izredno močne, večinoma obravnavajo težke, zelo življenjske teme. O nekaterih stvareh je težko spregovoriti, še težje jih je spraviti v pesem – ampak Tomaž se tega loti na samosvoj način in nam omogoči, da se tudi sami vživimo v zgodbe ljudi, ki jih je ujel v svoje skladbe.

»Zmeraj so me zanimali ljudje, ki me obdajajo. Že celo življenje, pa so mogoče na nek način drugačni kot večina. Se mi zdi, da v mojem okolju kar mrgoli takih, ki se jim moraš približati kot divji živali … Ljudje smo tako narejeni, da smo dejansko v teh svojih skafandrih in se nas ne tiče, dokler ne pridemo na štiri oči. Ko se pa na štiri oči zgodi, nas pa to tako pretrese …«

Pesmi so miniature, besedilo v rovtarskem narečju pa je treba pozorno poslušati, če ga želimo razumeti. Tudi zato je glasbeni aranžma izčiščen, duo violine in klavirja pesmi ne obteži, ampak jim pusti zadihati:

»Mislim, da je za skladbo najbolj važno, da se jo aranžira tako, da je za skladbo najboljše. In če gre za neko tako miniaturo, se je nekako samo po sebi sestavilo, da sva to naredila v duu … Pri meni gre bolj za to, kar meni paše. In to je muziciranje ena na ena in sploh z Matijem gre to zelo gladko, ker sva oba preigrala tudi veliko klasične glasbe … Tudi zvok je povsem akustičen, tudi tako smo snemali, je vse v živo odigrano in zapeto.«