Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.
243 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.
Prejšnji teden smo se v Pesmi v žepu ustavili na 21. festivalu Kantfest 2023. Festival, za katerim sta dve desetletji uspešnega delovanja, je do danes na svojem odru gostil veliko večino slovenskih kantavtoric in kantavtorjev, pa tudi nekaj tujih. Posnetki njihovih pesmi z vseh dosedanjih festivalov predstavljajo svojevrstno zakladnico: pregled, kako se je skozi teh 20 let razvijala slovenska kantavtorska scena, obenem pa tudi vpogled v zgodnejše faze ustvarjanja nastopajočih posameznikov. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu, pred mikrofonom pa se zvrstijo organizator Peter Andrej ter člana žirije Adi Smolar in Jani Kovačič.
Prvi program se vsako leto ustavi na kantavtorskem festivalu v Rušah in prisluhne nastopajočim. Med njimi se namreč vedno najdejo tudi takšni, ki bodo v prihodnosti oblikovali podobo slovenske glasbe. V Rušah smo bili tako tudi 11. avgusta letos, ko je 21. Kantfest 2023 razdelil nove kante. V Pesem v žepu prinašamo festivalski utrip in poslušamo nekaj nastopajočih, z nami pa spregovorijo organizator Peter Andrej, člani festivalske žirije Urška Čop Šmajgert, Jure Potokar in Adi Smolar ter trije nagrajenci: prejemnik zlate kante Matjaž Verčič – Wera Bestrd, prejemnik bronaste kante Boštjan Pertinač in nagrajenec za pesmi v tujem jeziku Vedran Ivorek.
Utrip tokratne Pesmi v žepu bodo narekovali ritmi brazilske bossa nove. V slovenščini, seveda. Poslušali bomo izbrane avtorske in prirejene skladbe v izvedbi zasedb Bossa de Novo in BosaZnova ter kantavtorice Sandre Erpe.
V tokratnem zvrstno pisanem kantavtorskem izboru znova povabimo na letošnji 21. Kantfest in poslušamo lanskega prejemnika srebrne kante Mišela Ristova - Ama, zapoje nam Iztok Mlakar z Big Bandom RTV Slovenija, nato pa se posvetimo albumu »Kontra-Alba«, na katerem sta Vita Mavrič in Jaka Pucihar predstavila izbrane manj znane pesmi Janija Kovačiča.
V Pesmi v žepu se najprej ustavimo na Obali, kjer poslušamo Draga Misleja Mefa in Rudija Bučarja, nato pa odpotujemo na festival Novomeško poletje na nastop Aleksandra Mežka. Aleksander nam premierno predstavi »Cloonaholly«, pesem »Tu sem doma« v angleškem jeziku, ki jo je posnel v duetu s škotskim glasbenikom Ianom Bruceom. Z nami spregovorita tudi organizatorja festivala Novomeško poletje Anja Pavlin in Igor Ilić.
Žgoči sončni žarki in nepredvidljivi nevihtni oblaki, svežina rečnega toka, šelestenje drevesnih krošenj in šum morskih valov. Poletna impresija bo usmerjala potek današnje kantavtorske Pesmi v žepu, s svojimi pesmimi bodo z nami Nika Solce, Marko Grobler, Andraž Polič, Marko Brecelj in Tomaž Pengov.
V drugem Poletnem utripu se ustavimo pri domači avtorici in izvajalki ter njeni novi mali plošči. Pevka Ajda Stina Turek se na EP-albumu »Trauma« loteva ozaveščanja o težavah duševnega zdravja, ki se je v zadnjih letih (predvsem po zaslugi epidemije koronavirusa) še posebej pri mladih precej poslabšalo. Album je nastal v okviru Ajdinega magistrskega študija na Berkleeju v Valencii, v štirih pesmih pa se je avtorica poleg pisanja in petja prvič lotila tudi glasbene produkcije.
Prva poletna Pesem v žepu vas najprej povabi različne kantavtorske koncerte po vsej Sloveniji, nato pa se ustavimo pri razpisu za letošnji 21. kantavtorski festival Kantfest International 2023. Prijave so odprte do 12. julija, nastopajoči pa si bodo 11. avgusta v Rušah poskušali priboriti zlato, srebrno ali bronasto kanto. Nad Kantfestom vse od začetka bdi kantavtor in pesnik Peter Andrej, s katerim spregovorimo o dvajsetih preteklih in prihajajočem enaindvajsetem festivalu.
Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.
Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.
V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo na kantavtorske koncerte iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Zapeli in zaigrali nam bodo Robert Petan, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Momento Cigano, Hostnik pa Krečič, Vita Mavrič in Iztok Mlakar.
Pesem, še posebno kantavtorska pesem, je nosilka sporočil. Tudi takšnih z uporniško držo, ki želijo povezati podobno misleče posameznike in skupine ali zbosti tiste, ki so na drugi strani. A tokrat v središču naše pozornosti ne bodo angažirane, protestne pesmi, ki premikajo množice. Glas upora se lahko namreč v pesem ujame tudi na druge načine: kot spomin na preteklost, kot reakcija na sedanjost in nenazadnje kot obet – ali svarilo – na poti v prihodnost.
Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.
Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.
V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.
V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.
Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.
V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.
V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?
V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.
Neveljaven email naslov